četrtek, 8.oktober.2015 - 07:07
BEGUNSKA KRIZA JE POKAZALA DVOLIČNOST ZAHODNE EVROPE
Španski kralj Filip VI Evropejce poziva k solidarnosti z begunci, medtem pa njegova država Španija izvaja eno najbolj restriktivnih politik do beguncev v Evropski uniji.
Španija se je pred afriškimi begunci ogradila s hudo ograjo
DVA SVETOVA – OGRAJENA Z OGRAJO
V Španiji imamo bizarne prizore, kako revni afriški begunci z ograje gledajo evropske petičneže, kako igrajo golf na golf terenu, ki leži tik ob meji.
Tako Španija ravna z afriškimi begunci na svoji južni meji.
Evropejci so znani po sprenevedavem sladkobesedičenju. To še posebej velja za snobe na zahodu Evrope, ki pogostokrat ljudi zasipavajo s praznimi besedami, polnimi nekega lažnega zanosa, ki pa ne odsevajo resnice, ampak kažejo na njihovo dvoličnost.
Tako so mediji prezrli tudi dvoličnost španskega kralja Filipa VI, ki je želel vzpodbuditi Evropejce, naj pomagajo beguncem.
Španski kralj je rekel, da v Evropo prihaja več sto tisoč beguncev, ki so polni upanja, saj Evropo vidijo kot območje miru, pravice in blaginje. Ob tem španski kralj v svojem srceparajočem oziroma bolje povedano patetičnem govoru govori, kako se beguncev ne sme pustiti na cedilu, kako se jih ne sme razočarati, ampak se mora biti velikodušen do njih. Pri tem je poudaril, da ima Evropska unija demokratične vrednote, ki jih mora živeti in pokazati solidarnost in odgovornost ob begunski krizi. Španski kralj še dodaja, da je Španija pripavljena ponuditi svoje znanje pri soočanju z begunsko krizo.
Kot piko na i pa ta isti kralj sporoča, da mora celotna Evropa delovati skupaj kot celota.
Kot smo že rekli, so mediji prezrli besede španskega kralja (Recimo, to so zelo jasno povedali v članku na 24ur.com).
Razlog, zakaj je temu tako, je čisto jasen.
Namreč. Španija je država, ki se je na jugu, na skorajda bi lahko rekli stičišču med Evropo in Afriko, ogradila od beguncev, ki prihajajo s področja Severne Afrike, s hudo ograjo, ki jo varuje z močnimi obmejnimi enotami. Ta ograja je še veliko večja kot je ograja na Madžarskem, katero večina držav zaradi oraje na meji s Srbijo (in sedaj še s Hrvaško) močno kritizira.
Skratka. Španija se je zelo učinkovito ogradila od beguncev in sedaj njen kralj drži levite o beguncih drugim Evropejcem.
Na Dossier korupcija smo sicer na špansko ograjo proti beguncem iz Severne Afrike opozorili že pred nekaj časa, v sklopu naše rubrike Begunska kriza v Evropi.
Pri vsem tem ni specifična samo ograja, ampak tudi posebni prizori, kako evropski petičneži igrajo golf na golf igriščih v obmejnem pasu, od zgoraj jih pa kot na bogove gledajo begunci iz Severne Afrike, ki so splezali na ograjo, katera ločuje Afriko od Evrope.
Takšna dvoličnost je sicer značilna tudi za druge države, predvsem tiste, ki so na zahodu Evrope.
Dejstvo je, da te države pozivajo druge države Evrope k temu, česar same ne počnejo, ampak delujejo ravno nasprotno od tega, kar govorijo.
Evropska unija v marsičem temelji na lažeh, zaradi česar tudi ni zaupanja v njej.
Ne moreš se konstantno glede nečesa lagati z lepobesedičenjem in pričakovati, da ti bodo ljudje kot kakšne ovce vedno verjeli.
Zahodni Evropejci so verjetno imeli vzhodne Evropejce za preproste, neumne ter primitivne ljudi, ki jim je mogoče prodati čisto vse. Vendar zahodna Evropa spoznava, da vzhodni Evropejci le niso tako neumni, kot to mislijo na zahodu.
Če podamo besede hrvaškega notranjega ministra.
On je rekel, da bo Hrvaška tudi sama zaprla svoje meje beguncem, v kolikor bo to storila Nemčija.
Torej. Ne bo se zgodil scenarij, ko bi zahodnoevropske države zaprle svoje meje, begunce pa prepustile vzhodnoevropskim državam, ampak bodo tudi vzhodnoevropske države zaprle pot beguncem. Pri tem jim bo za zgled predvsem Madžarska.
Torej. Vzhodnoevropske države se ne bodo vedle debilno in si dovolile, da se problem beguncev rešuje zgolj na njihovem ozemlju.
Ravno zato Evropa sedaj išče rešitve na samem izvoru, ker se tudi na zahodu Evrope zavedajo, da vzhod Evrope ne bo prevzel vloge hot spotov, kot si to želijo nekateri zahodnoevropejci.
Zahodu Evrope ne bodo pomagali niti pozivi snobovskih plemiških družin, že zato ne, ker ljude na vzhodu Evrope na snobe ne gledajo tako naklonjeno kot to očitno počnejo nekateri na zahodu. Po domače povedano bi lahko rekli: Who cares about what Felipe IV or any other European aristocrat thinks about migrant crisis.
Torej. Ljudje v španskem kralju ne vidijo neke posebne figure, katerega mnenje bi bilo potrebno upoštevati, časi, ko so bili monarhi tudi vladarji, so namreč že dolgo za nami, še posebej pa se ravno Španci ne morejo igrati moraliziranja glede begunske krize, če vemo, da je Španija zelo učinkovito zaprla svoje južne meje pred vdorom beguncev iz Afrike.
Če španskega kralja že tako skrbi za begunce, potem pa lahko enostavno Španija odpre meje z Marokom.
Tu se kaže ta dvoličnost nekaterih na zahodu Evrope, ki tako zelo radi moralizirajo drugim ljudem, ne znajo pa pogledati pred lastnim nosom.
Če bi to znali narediti in bili bolj samokritični, bi bili čisto tiho.
Sploh bi pa morala biti tiho Španija, ki je naredila še največjo ograjo za preprečevanje vstopa beguncev vanjo.
Podobno velja tudi za Francijo in Veliko Britanijo, ki sta zaprli mejo v Calaisu, s to razliko, da Britanci so tiho, ker se zavedajo, da drugim ne morejo pridigati o beguncih, če sami pri Eurotunelu počnejo enako, vendar Francozi pa radi moralizirajo, kljub temu, da v Calaisu podpirajo strog režim do beguncev. Torej. Kritika v primeru Calaisa leti predvsem na Francoze, ko govorimo o dvoličnosti zahodne Evrope.
Skratka. Nekatere države drugim državam solijo pamet o potrebi po solidarnosti z begunci, pa same ne kažejo te solidarnosti. Takšne dvoličnosti pa res ne maramo. Če nekatere države same ne morejo biti zgled drugim, potem je boljše da so tiho, kot pa da držijo levite drugim. Najprej je potrebno pomesti pred lastnim pragom.
Značke prispevka: Begunska kriza