Dossier korupcija

torek, 10.november.2015 - 08:42

Slovenija bo dobila ograjo na svoji južni meji. Predvidoma bo najprej ograjen del meje med Dobovo in Zavrčem.

SLOVENIJA BO KMALU ZAČELA S POSTAVITVIJO OGRAJE NA MEJI S HRVAŠKO

Slovenija bo kmalu začela s postavitvijo ograje na svoji južni meji. Predvidoma bo najprej ograjen del med Dobovo in Zavrčem.

Kot smo poročali že v prejšnjem članku, se Slovenija pospešeno pripravlja na postavitev tehničnih ovir, to je ograje, na svojo mejo s Hrvaško.

To si oglejte v našem članku.

Dossier korupcija: Slovenija se pospešeno pripravlja na ograditev svoje južne meje s tehničnimi ovirami – to je z ograjo

Slovenija je že nabavila 120 kilometrov žičnate ograje, s katero namerava ograditi trenutno najbolj problematični del svoje meje, to je področje med Dobovo in Zavrčem.

Vlada se je v zvezi s tem že sestala in včeraj v nočnih urah sprejela enotno odločitev, da bo Slovenija po potrebi takoj začela s postavitvijo ograje.

Slovenijo namreč skrbijo informacije, ki jih prejema tako iz Nemčije in Avstrije, kjer je napetost zaradi beguncev iz dneva v dan večja in se države zato intenzivno pripravljajo na zaostritev begunske politike, kot tudi iz Grčije, kjer so vozniki trajektov prenehali stavkati, a se je med stavko tam nabralo precej beguncev, ki prihajajo iz Turčije v Grčijo, sedaj pa so ti begunci že na poti proti zahodni in severni Evropi na begunski poti, ki poteka tudi čez Slovenijo.

Slovenija se boji, da ne bi postala žep, ko bi Avstrija in Nemčija zaprli ali močno priprli svoje meje, iz juga pa bi še vedno prihajale ogromne količine beguncev.

Ker je zelo majhna država, ki ima le 2 milijona prebivalcev, se Slovenija zaveda, da bi se lahko njene zmogljivosti hitro napolnile in bi v zelo kratkem času razmere v njej postale neobvladljive, sistem sprejema beguncev pa bi razpadel.

Ne smemo pozabiti, da si begunci želijo na zahod in sever Evrope. Zadrževanje v Sloveniji bi povečalo njihovo živčnost, kar bi kmalu privedlo do eskalacije nasilja tako med njimi, kot tudi v državi.

To že doživljajo veliko večje in bogatejše države, h katerim so begunci odšli, pa tam niso najbolj zadovoljni, še manj zadovoljni so pa tamkajšnji prebivalci.

Tudi Slovenija se že nekaj dni sooča s precejšnjimi pritiski lastnih prebivalcev, naj zapre svoje meje. Tudi bolj radikalne desničarske stranke (tipa SDS) na krilih begunske krize pridobivajo podporo vse več volivcev. Zaradi tega levosredinska oblast več ne more popuščati, kar zadeva begunsko krizo, saj to lahko dolgoročno ogrozi tudi njen politični položaj.

Torej. Begunska kriza je že začela kazati tudi politične posledice v Sloveniji, kar še dodatno povečuje potrebo po tem, da oblast nekaj naredi v zvezi z begunsko krizo.

Na Slovenijo pa po določenih informacijah dodatno pritiskata še Nemčija in Avstrija, ki sta Sloveniji zažugala, da bo v primeru, da ne zavaruje svoje južne meje, ki je hkrati tudi kvazi zunanja schengenska meja, da bo Slovenija (vsaj začasno) izgubila status schengenske države.

Nemčija in Avstrija sta Sloveniji jasno povedali, da jo bosta porinili v koš skupaj z drugimi balkanskimi državami (to bi se zgodilo tako, da bi Avstrija močno zaostrila nadzor na svoji meji s Slovenijo in bi se tako schengenska meja pomaknila od hrvaško-slovenske na slovensko-avstrijsko, Slovenija bi torej izpadla iz schengna).

Skratka. Zadeve se že zaostrujejo, pričakovati pa je, da se bodo zaostrile še bolj.

Tudi Slovenija morda ne bo rabila zaščititi le meje med Dobovo in Zavrčem, ampak bo to le začetek ograjevanja celotne meje med Slovenijo in Hrvaško.

Sicer je Nemčija izrazila zaskrbljenost, da bo njena zaostritev begunske politike lahko pripeljala do hkratnega zaprtja meja vzdolž celotne balkanske begunske poti. Od Slovenije vse do Makedonije.

To bo verjetno pripeljalo do nemirov med samimi begunci, ki bodo ostali ograjeni v Grčiji.

Že sami smo pa že pred tem, torej pred Nemci, v našem članku z naslovom”V primeru eskalacije napetosti na Balkanu zaradi begunske krize je potrebno žrtvovati Grčijo, po potrebi pa še kakšno državo s ciljem preprečiti vojaški konflikt v regiji.” rekli, da bi morale balkanske države v primeru zaostritve begunske krize premisliti o žrtvovanju Grčije, če ta ne bi bila pripravljena ali ne bi bila zmožna bolj varovati porozne pretežno morske meje s Turčijo.

Zadeve glede begunske krize očitno prehajajo v svojo ključno fazo.

V tej fazi bo prišlo do spremembe skupne evropske politike do beguncev.

Po politiki odprtih vrat, bo EU začela voditi veliko bolj restriktivno politiko do beguncev, begunci pa bodo v Evropi postali vse bolj nezaželeni tudi na ravni politike, ne samo na ravni prebivalstva.

Bralcem svetujemo, da si preberejo še naše druge članke na temo begunska kriza, ki jih imamo zbrane v posebni rubriki Begunska kriza v Sloveniji.