Dossier korupcija

četrtek, 12.november.2015 - 09:30

EU si mora priznati, da je nesposobna pri soočanju z begunsko krizo. Vojne razmere v Calaisu zaradi beguncev v takoimenovani džungli.

Francoski policisti beguncem v Calaisu:

“Vrnite se nazaj v džunglo!”

V francoskem Calaisu se povečujejo napetosti med francosko policijo in begunci znotraj t.i. naselja džungla. 

Francoski policisti begunce v Calaisu pozivajo, naj se vrnejo nazaj v džunglo.

Nezadovoljstvo med migranti v Calaisu, ki so naseljeni v provizoričnem šotorskem naselju, imenovanem džungla, se povečuje.

Za pojasnilo. Naselje džungla je naselje migrantov v Calaisu blizu vstopa v Evrotunel (Eurotunnel) na francoski strani.

Migranti v Calaisu so pretežno migranti, ki hočejo priti prek Eurotunnela v Veliko Britanijo, ki je njihova ciljna destinacija. Med migranti je veliko Afričanov, ki so v Evropo prišli predvsem prek Sredozemskega morja (torej najprej v Italijo ali na Malto).

Velika Britanija jih noče, zaradi česar so se postavile, kakor bi rekli slovenski politiki, tehnične ovire, dejansko ograje, za preprečitev vstopa migrantov v Eurotunnel (kar predstavlja nevarnost tako za migrante same kot tudi vlake, a migranti, ki si na vso moč želijo v Veliko Britanijo, kljub smrtni nevarnosti poskušajo priti v Veliko Britanijo).

Zardi tega, ker ne morejo priti v Veliko Britanijo, se zadržujejo v provizoričnem šotorskem naselju.

Ker je priliv beguncev v zahodno Evropo vse večji, se šotorsko naselje džungla v Calaisu vse bolj povečuje, kar povečuje napetosti v njem.

Nezadovoljni so sami migranti, ki živijo v precej nečloveških razmerah, prav tako pa so nezadovoljni tudi Francozi. Skrajno desničarske skupine pogostokrat organizirajo napade na stanovalce džungle, zaradi česar so ti v vse večjem strahu za svoje telo in življenje.

To v migrantih povečuje nezadovoljstvo in upore proti takšnemu surovemu ravnanju Francije proti njim.

Zaradi vse bolj napetih razmer v naselju se je v celotno zgodbo aktivno vključila tudi francoska policija, ki z vodnimi topovi in solzivcem napada protestniške migrante, ti pa reagirajo na to tako, da vanje mečejo kamne.

Prebivalci Calaisa so v strahu, saj jih situacija spominja na vojne razmere.

Sicer se zahodna Evropa zaradi priliva migrantov vse bolj zapira in poskuša narediti vse, da bi problem beguncev prenesla na vzhod Evrope, na države na takoimenovani balkanski poti.

V balkanskih državah si nekatere zahodnoevropske države želijo ustvariti nastanitvena naselja za begunce, ki bi tako ostali na Balkanu in tako bi bile zahodnoevropske države razbremenjene.

Tudi Slovenija je zaradi tega, da ne bi bila potisnjena na Balkan, na svojem ozemlju začela postavljati bodečo žico, modernejšo različico, kjer so namesto klasičnih bodic, po žici razporejena žiletkam (britvicam) podobna rezila, ki povzročijo veliko škodo na človeški koži, če se jih kdo sunkovito dotakne.

Slovenija je za zavarovanje meje uporabila moderno različico bodeče žice, kjer so namesto bodic postavljena žiletkam podobna rezila.

Sicer je pri celotni begunski krizi moč čutiti veliko nesposobnost Evropske unije, ki praktično skorajda več ne obstaja, saj so vse države EU sprejele zaščito zgolj za same sebe.

Največja težava je v tem, da EU ni sposobna zaščititi svojih zunanjih meja.

Gre predvsem za mejo med Grčijo in Turčijo.

Če bi EU zaprla mejo med Grčijo in Turčijo, potem ne bi bilo več niti večine beguncev, vendar zaradi neznanih razlogov Evropska unija ni voljna poslati vojaških ladij na morsko mejo med Turčijo in Grčijo.

Evropska unija se verjetno noče svetu prikazati kot nesposobna sprejema beguncev, vendar EU si bo očitno morala priznati, da je nesposobna in da ni zmožna sprejemati takšnih količin beguncev in v skladu s tem zapreti meje.

Zaprtje zunanjih meja, torej meje med Grčijo in Turčijo (poleg že zaprte meje med Turčijo in Bolgarijo) bi bil tudi najbolj human za same begunce.

Namreč. EU medse sprejema ogromne količine beguncev, ki jih nato tretira kot neke živali, ker jih preprosto ni sposobna oskrbeti.

Skratka. Daje se jim neko lažno upanje, ki potem zbledi in potem pride do povečevanja nasilja v državah, kjer se begunci dalj časa zadržijo.

Potem je najboljše, da se jim tega upanja že v prvi vrsti ne da in se jim prepreči vstop v Evropo, ne pa da se jim v Grčiji omogoči vstop, nato pa se jim, ko enkrat pridejo v Grčijo, preprečuje nadaljnjo pot naprej in se jih nato prisili, da ostanejo na področju, kjer si ne želijo ostati, to je na Balkanu.

Slovenija se je sedaj pred tem že delno zavarovala, s postavitvijo bodeče žice, oziroma žilet – žice z žiletkami.

Druge balkanske države tega še niso storilo, niti Hrvaška, niti Srbija, niti Makedonija.

Sicer je Avstrija rekla, da bo sprejemala 6.000 beguncev dnevno, saj jih toliko sprejme tudi Nemčija.

Vendar to je sedaj. Ko bodo kapacitete še bolj napolnjene, se bo ta številka zmanjševala.

Napetosti so pa že sedaj v zahodni Evropo čedalje večje.

V Franciji prihaja do vojnih razmer na področju Calaisa. V Nemčiji in na Švedskem prihaja do skoraj vsakodnevnih napadov na begunske centre. Tudi begunci se ponekod obnašajo nasilno.

To, da so zadeve resne, priča dejstvo, da je Švedska, država, ki je begunce vseskozi vabila in govorila, kako je najbolj odprta država za begunce, zaradi ogromnega priliva beguncev že začela zapirati svoje meje za begunce, v Grčiji pa so se pojavili letaki, ki beguncem odsvetujejo prihod v Švedsko.

Skratka. Zadeve propadajo po dolgem in počez in nič ne kaže, da bo boljše, razen če se bistveno ne ustavi pritok beguncev v Evropo in to na grško-turški meji, vsaj kar zadeva balkansko begunsko pot, ki je trenutno tudi najbolj številčna.

RT: ‘Like a war’: Calais residents terrified over 3rd night of clashes between police & migrants

Značke prispevka: Begunska kriza