sobota, 21.november.2015 - 07:35
Neizvolitev Klemna Jakliča kot kandidata za sodnika ESČP ni škandalozna, ampak morda celo pravilna odločitev
SLOVENSKA POLITIČNA DESNICA IN VAROVANJE ČLOVEKOVIH PRAVIC STA POJMA, KI PO NAŠEM MNENJU NE GRESTA SKUPAJ.
NEIZVOLITEV KLEMNA JAKLIČA KOT ENEGA IZMED KANDIDATOV ZA SODNIKA ESČP NI ŠKANDALOZNA ODLOČITEV DRŽAVNEGA ZBORA, AMPAK REZULTAT ZASKRBLJENOSTI VEČINE POSLANCEV O NJEGOVI PRIMERNOSTI.
VEČINO POSLANCEV SLOVENSKEGA PARLAMENTA JE SKRBELA NJEGOVA POLITIČNA OPREDELJENOST, KI BI LAHKO V OČEH POSLANCEV IMELA PORAZEN VPLIV NA VAROVANJE ČLOVEKOVIH PRAVIC V ESČP, SPLOH GLEDE MARGINALIZIRANIH SKUPIN, KI JIH ZATIRAJO PREDVSEM NA POLITIČNI DESNICI.
NEGATIVNE IZKUŠNJE S SLOVENSKIM USTAVNIM SODIŠČEM.
Odločitve Ustavnega sodišča Republike Slovenije, kjer je 5 od devetih sodnikov desno usmerjenih, so pokazale, kako negativen vpliv ima lahko desna politična opredeljenost na ščitenje človekovih pravic v Republiki Sloveniji s strani inštitucij države. Verjetno je ravno zato za večino poslancev Klemen Jaklič, ki je percepiran kot kandidat politične desnice, bil neprimeren za zasedbo mesta sodnika na ESČP (ESČP = Evropsko sodišče za človekove pravice).
Stranke politične desnice so se zelo burno odzvale na glasovanje o kandidatih za sodnika Evropskega sodišča za človekove pravice, kjer pa kandidat, katerega je predlagala slovenska desnica, ni dobil zadostne podpore v državnem zboru, čeprav je bil »vrhunski strokovnjak z mednarodnim ugledom in stiki s pomembnimi ljudmi v svetu«.
Seveda je govora o Klemnu Jakliču.
Po glasovanju, ko je »njihov« Klemen Jaklič prejel najmanjše število glasov, so takoj zagnali vik in krik, češ kako bo takšno glasovanje povzročilo mednarodni škandal, dodatno pa so začeli tudi napadati eno od preostale trojice, ki je prejela zadostno podporo, češ kako ta ženska nima pojma o človekovih pravicah oziroma ni primerna za osebo, ki bi varovala človekove pravice.
Dejstvo je, da so o vseh štirih kandidatih za mesto sodnika na ESČP (ESČP = Evropsko sodišče za človekove pravice) čisto regularno glasovali v parlamentu. In potrebno se je spomniti besed prvakinje NSI Ljudmile Novak: »Potrebno je znati računati.«, ko je govorila o sestavi vladne koalicije.
Potrebno je znati računati tudi, ko se glasuje o drugih zadevah in ne samo o mandatarju za sestavo nove vlade.
Drugi kandidati so prejeli 56, 55 in 54 glasov poslancev, medtem ko je Klemen Jaklič prejel zgolj 37 glasov.
To je rezultat, ki pove vse.
Dejstvo je, da Klemen Jaklič koketira s politično opcijo, ki mu očitno ni bila sposobna zagotoviti zadostne podpore v slovenskem parlamentu in s tem se je potrebno sprijazniti.
Ko pa govorimo o človekovih pravicah, pa lahko povemo naslednje. In sicer bomo podali kot primer sedanjo sestavo Ustavnega sodišča Republike Slovenije.
Vsi vemo, da je sedanja sestava Ustavnega sodišča Republike Slovenije takšna, da je v njem od devetih sodnikov 5 ustavnih sodnikov takšnih, ki so pristaši desne politične opcije.
Torej. Ustavno sodišče Republike Slovenije je v tem momentu usmerjeno politično desno.
V tem primeru bomo odšteli dejstvo, kakšen učinek ima večinsko desna usmerjenost ustavnih sodnikov na sprejemanje »bojda strokovnih«, bolj verjetno pa izrazito političnih odločitev, recimo oproščanje ljudi s politične desnice za očitana kazniva dejanja s strani nižjih sodišč.
O tem si je vsak državljan Republike Slovenije že izoblikoval svoje mnenje.
Se pa bomo osredotočili na drugo stvar, kjer je prav tako prišlo do politične odločitve Ustavnega sodišča Republike Slovenije.
Pretežno desno usmerjeno Ustavno sodišče Republike Slovenije je sprejelo nevsebinsko odločitev, s katero je omogočilo referendum o odločanju o pravicah ene izmed deprivilegiranih in zatiranih manjšin v Republiki Sloveniji, torej za LGBT osebe.
Bilo je za pričakovati, da bo desno usmerjeno Ustavno sodišče Republike Slovenije kljub splošnem prepričanju v Evropi, da je potrebno LGBT osebam dati enake pravice kot vsem drugim državljanom, sprejelo takšno odločitev, ki bo šla v prid politični desnici, ki je proti zagotovitvi večjih pravic LGBT osebam.
Skratka. Ustavno sodišče Republike Slovenije v sedanji sestavi (ki izvira še iz časa, ko je bila na oblasti politična desnica, ki je promovirala izvolitev desno usmerjenih ustavnih sodnikov) je sprejelo odločitev, ki je z vidika varovanja človekovih pravic zelo problematična in kaže na manjko zagotavljanja človekovih pravic s strani Ustavnega sodišča Republike Slovenije zgolj zaradi politične usmerjenosti posameznih sodnikov na tem sodišču.
Ta odločitev Ustavnega sodišča Republike Slovenije, katero je pokritiziral tudi predsednik slovenskega parlamenta Milan Brglez, je torej pokazala na to, da so človekove pravice nekaterih skupin prebivalstva lahko zatrte tudi na slovenskem ustavnem sodišču, če so v njegovi sestavi pretežno osebe, ki koketirajo s političnimi skupinami, ki so proti zagotavljanju teh pravic.
Če se sedaj vrnemo h Klemnu Jakliču.
Klemen Jaklič ima lahko nek sloves v tujini, vendar to za odločanje v Sloveniji ni pomembno. Klemen Jaklič je namreč v Sloveniji percepiran kot človek, ki ga podpira slovenska politična desnica, ki pa ne kaže volje za spoštovanje človekovih pravic posameznim skupinam ljudi.
Zatorej je čisto razumljivo, zakaj je bil Klemen Jaklič morda za večino slovenskega parlamenta sporen.
Moramo vedeti, da je podpora politični desnici v Sloveniji nekje tretjina prebivalstva (zaenkrat, razen če ne pride do radikalizacije slovenskega življa zaradi begunske krize, ki bi lahko povečala podporo politični desnici, češ da je ta bolj sposobna varovati varnost v državi).
Morda so se nekateri zbali, da bi imenovanje Klemna Jakliča v sestavo Evropskega sodišča za človekove pravice, lahko imelo negativne posledice na varovanje človekovih pravic, kot se je to zgodilo z Ustavnim sodiščem Republike Slovenije, ki je v sedanji pretežno desno usmerjeni sestavi nesposobno varovati zagotovitev človekovih pravic posameznim skupinam ljudi.
V Sloveniji se očitno bojijo, da je Klemen Jaklič preveč desno usmerjen.
Vedeti je potrebno, da je bila odločitev o kandidatu za sodnika na sodišču za človekove pravice v Strasbourgu, s strani poslancev sprejeta pretežno po prosto presoji. Recimo. Največja stranka SMC je pač dala svojim poslancem dala popolnoma proste roke, da glasujejo čisto po lastni vesti.
In zato je rezultat v slovenskem parlamentu zelo pristen in vsaj s strani levih strank ni strankarsko usmerjan.
In kot takšen je rezultat čisto neproblematičen.
Če ponovimo. Klemen Jaklič je v Sloveniji percepiran kot zagovornik stališč politične desnice in kot takšen je pri mnogih zbujal dvom v to, ali bi lahko uspešno ščitil človekove pravice na ravni Evropskega sodišča za človekove pravice.
Ustavno sodišče Republike Slovenije je že pokazalo, da ni sposobno ščititi človekovih pravic skupinam, ki jih ne podpira njihova politična opcija (opcija, do katere imajo ti sodniki afiniteto in ki je v veliki meri odgovorna, da so prišli na mesto sodnikov ustavnega sodišča, saj ustavne sodnike, kot je znano, imenuje parlament, torej politika).
Ravno zato sami menimo, da sploh ni škandalozno, da Klemen Jaklič ni dobil zadostne podpore med štirimi kandidati za kandidata sodnika ESČP, ampak je odločitev lahko celo pravilna.
Preprosto Klemen Jaklič nosi breme svoje strankarske opredeljenosti oziroma percepcije večine Slovencev o njegovi strankarski opredeljenosti, kar zadeva Slovenijo.
Slovenski poslanci, ki so na primeru ustavnega sodišča poučeni, kaj za človekove pravice pomeni, če je to večinsko desno usmerjeno, so verjetno dobili neke pomisleke, ali bi desnousmerjeni Klemen Jaklič bil sposoben optimalnega ščitenja človekovih pravic na ESČP.
Še nekaj je potrebno povedati.
V Zahodni Evropi, ki se ji Slovenija tako želi približati, v strankah politične desnice določene zadeve, ki so v vzhodni Evropi še vedno tabu, niso več tabu, ali vsaj ne takšen tabu. Zato politična desnica v zahodnoevropskih državah ni isto kot politična desnica v vzhodnoevropskih. V vzhodnoevropskih državah je tudi »kao« zmerna politična desnica bolj radikalna od zmerne politične desnice na zahodu EU.
Recimo. Za nas je stranka SMC v določenih pogledih dosti bolj podobna zmerni politični desnici v zahodni Evropi kot pa recimo SDS, ki je bolj podobna kakšnim ultradesničarskim strankam v zahodnoevropskih državah, čeprav ima seveda SMC kot sredinska stranka tudi elemente levice in je zelo kompatibilna s slovensko politično levico.
To govorimo zato, da povemo, da Klemna Jaklića očitno v Sloveniji podpira politična opcija, ki ne slovi kot zmerna in je zato upravičen strah večine v slovenskem parlamentu, da kot takšen ne bo mogel primerno zastopati človekove pravice v ESČP.
Skratka. Klemen Jaklič je pod bremenom percepcije o njegovi politični opredeljenosti, ki nikakor ne vzbuja upanja, kar zadeva ščitenje človekovih pravic.
Zato sami ne vidimo kakšne hude stvari, ker ni bil izvoljen, ne glede na to, kako je percepiran v tujini. To ni ne škandalozna, ne uničujoča odločitev Državnega zbora Republike Slovenije, kot so to povedali na desnici, ampak predvsem odločitev, ki temelji na strahu oziroma dvomu večine poslancev slovenskega parlamenta o tem, ali bi Klemen Jaklič bil v vseh primerih sposoben zaščititi človekove pravice ljudem.
Na koncu še to. Zelo nas motijo mnenja nekaterih, ki so največjo primernost Klemna Jakliča za mesto sodnika na ESČP utemeljevali tudi s tem, da je študiral na Harvardu. To, ali je nekdo študiral na Harvardu ali ne, po našem mnenju ne igra posebne vloge. Ne more biti šolanje na Harvardu kar tako a priori vstopnica za kakšne pomembne položaje. Takšno razmišljanje je škodljivo oziroma neprimerno.
RTV Slovenija: Milan Brglez: Okrcal je ustavno sodišče zaradi dopustitve referenduma o zakonski zvezi
Slovenske novice: VIDEO: Ko je prišla med kandidate, je postal znova aktualen ta posnetek
Svet24: Klemen Jaklič izpadel iz igre za sodnika na Evropskem sodišču
Večer: Imena za Strasbourg: Bošnjak, Betetto, Peršak
Komentarji
Odgovorite
Tweeti medijev
Supervizor
Aktualna sporočila komisije za preprečevanje korupcije
Spletna stran komisije za preprečevanje korupcije Republike Slovenije
Društvo Integriteta
Političnost odločitve Ustavnega sodišča Republike Slovenije, ki ima trenutno večino desno usmerjenih sodnikov, nekateri vidijo tudi v dejstvu, da je ustavno sodišče načrtno zavlačevalo z nevsebinsko odločitvijo o referendumu o zakonski zvezi zato, da bi šlo na roko desni politični opciji in bi se referendum razpisalo v času božičnih praznikov, ko je več pozornosti posvečene tradicionalni družini in cerkvi in zato bi imela cerkev večji vpliv pri pozivanju nasprotnikov izenačitve pravic LGBT skupin, naj gredo na volišča.
Torej. Ustavno sodišče naj bi na podlagi svoje pretežne politične usmerjenosti ne le z odločitvijo, ampak tudi s tempiranjem sprejema odločitve poskušalo narediti vse, da gre na roko desni politični opciji.
Vedeti je namreč potrebno, da po novi zakonodaji referendum ni veljaven, če nanj ne pride vsaj 20 odstotkov volilnega telesa. Poleg rezultata referenduma je torej pomembna tudi volilna udeležba.
V času božičnih praznikov bi bil lahko vpliv cerkve in politične desnice na agitacijo za prihod na referendum večje kot v kakšnem drugem času.
Kot je znano, je referendum razpisan za 20. december 2015, torej malo pred božičem, torej v času, ko se božično vzdušje približuje svojemu vrhuncu.
Ravno takšno izrazito politično delovanje slovenskega ustavnega sodišča pa je verjetno poslance vodilo k temu, da kritično presojajo Klemna Jakliča, katerega odkrito podpira politična desnica.
Slabe izkušnje s trenutno pretežno desničarsko sestavo slovenskega ustavnega sodišča so očitno pripeljale do upravičenega strahu poslancev glede političnega delovanja s strani desnice podprtih kandidatov na pomembnih mestih, sploh mestih, kjer se odloča tudi o človekovih pravicah.
Primorske novice: Referendum o izenačitvi partnerskih skupnosti bo 20. decembra
Nekateri so na spletu opozorili na besede Klemna Jakliča, ki jih je ta izrekel na Twitterju.
Če podamo tvite Klemna Jakliča, s katerimi si ta kandidat zagotovo ni mogel prislužiti kakršne koli simpatije večine poslancev v državnem zboru.
Besede Klemna Jakliča, ki krnijo zaupanje večine poslancev vanj
Ti dve objavi skupaj s številnimi komentarji nanju s strani slovenskih uporabnikov Twitter-ja se originalno nahajata tukaj.
Takšne besede so besede, ki zagotovo ne morejo prinesti nobenega zaupanja pri volivcih z levega ali sredinskega političnega pola, saj gre za posredno kritiko njim (besede o komunističnem streljanju), po drugi strani pa za poveličevanje desne politične opcije.
Lahko bi rekli, da je Klemen Jaklič z nekaterimi javnimi izjavami, ki so vznejevoljile večino poslancev v parlamentu, izgubil zaupanje večinske politične struje v državnem zboru.
S takšnimi referencami, ki izvirajo iz njegovih izjav, bi Klemnu Jakliču svetovali, da v prihodnje sploh ne prihaja več po podporo za funkcije v povezavi s Slovenijo, saj dvomimo, da bo pri tem uspešen.
Zavedati se mora, da politična desnica v Sloveniji nima zadostne podpore v slovenskem ljudstvu.
Najboljše je, če ostane kar v ZDA.
Nekateri so pri svoji ogorčenosti nad nezadostno podporo Klemnu Jakliču v Državnem zboru, povedali, da Klemen Jaklič ni dobil podpore zato, ker je preveč izobražen (dvojni doktorat), v Sloveniji pa so bolj za mediokriteto.
To, da je Slovenija država, kjer velja mediokriteta, je res, vendar to je bolj značilno za eno izmed političnih strank na desnici, kjer dejansko ne gledajo na izobrazbo, ampak zgolj na podporo lastni politični opciji, dodatno pa so medikritetni in se bojijo ljudi z višjo izobrazbo, kot jo imajo sami.
Vendar v primeru Klemna Jakliča, kjer se ti isti s politične desnice tako hvalijo, kako ima on visoko izobrazbo, ki jo dejansko ima, zagotovo strah pred njegovo izobrazbo s strani politične levice ni igral nobene vloge. Kot smo že rekli, je mediokritetnost bolj značilnost slovenske politične desnice.
Problem nikakor ni v izobrazbi Klemna Jakliča, problem je izključno v njegovi povezanosti z desno politično opcijo v državi, ki je izrazito problematična.
Spini, da se je nekdo zbal njegove visoke izobrazbe in da zato ni dobil podpore, so zato zelo napačni, so celo neinteligentni.
Kljub dejstvu, da v Sloveniji obstaja mediokritetnost, pa bi Slovenija (vsaj slovenska politična levica) v primeru glasovanja za sodnika na ESČP zagotovo izbrala najboljšega kandidata tudi z vidika usposobljenosti za to delovno mesto.
Klemen Jaklič je torej z vidika izobrazbe bil primeren, vendar z vidika stvari, ki smo jih temeljito obravnavali v zgornjem članku in komentarjih nanj, pa nikakor, sploh glede na dejstvo, da gre tu za položaj, ki predpostavlja ščitenje človekovih pravic.
Kot smo že napisali v zgornjem članku in to na samem vrhu članka. Slovenska politična desnica in varovanje človekovih pravic sta pojma, ki po našem mnenju ne gresta skupaj.
Kdor je preveč povezan s politično desnico zato avtomatično izpade iz igre, ne glede na njegovo izobrazbo, saj ima Slovenija zelo negativne izkušnje z ljudmi na položajih (ustavno sodišče), ki preferirajo desnico, kar zadeva njihovo sposobnost oziroma pripravljenost ščitenja človekovih pravic.
Klemen Jaklič pa je poleg tega, da se je močno politično opredelil v javnost dajal tudi takšne izjave, ki so njegove možnosti za podporo s strani levice in sredine še dodatno zmanjšale.
V Sloveniji namreč vlada nek strah pred radikalnostjo slovenske politične desnice.
V Sloveniji imamo skoraj čisto radikalizirano politično desnico (povečini sploh ni zmerne desnice, ampak je zgolj radikalna), ki ji je pristen boj za človekove pravice tuj.
Ravno zato so kandidati, ki tako močno koketirajo s slovensko politično desnico (ki je pretežno radikalna) s strani drugih političnih grupacij, ki pa predstavljajo v Sloveniji večino (levica in sredina), tako nezaželeni oziroma bolje povedano ne uživajo podpore, sploh pa na področju ščitenja človekovih pravic, kjer mora človek imeti neko širino in ne imeti animozitete do nobene marginalizirane politične skupine, če želi primerno ščititi človekove pravice.
Žal Klemen Jaklič tudi z nekaterimi izjavami na spletu ni dokazal, da ima to širino, ampak je pokazal naklonjenost politični opciji, ki ni nek sinonim za ščitenje človekovih pravic in ki ima v Sloveniji manjšinsko podporo ljudstva (zatorej tudi slovenskega parlamenta).
Lahko bi rekli, da si je z nekaterimi svojimi izjavami Klemen Jaklič sam napisal sodbo (vsaj kar zadeva imenovanje za sodnika ESČP).
Neizvolitev Klemna Jakliča za kandidata za sodnika ESČP je zatorej škandalozna le v glavah slovenskih desničarjev, njihovo mnenje pa je v manjšini in zato bolj kot ne nerelevantno, sploh če govorimo o varovanju človekovih pravic, kjer se slovenska politična desnica preprosto ne more pohvaliti.
Neprimerna agitacija Boštjana M. Zupančiča za Klemna Jakliča
Obstoječi sodnik na sodišču za človekove pravice, Boštjan M. Zupančič, je tik pred glasovanjem v državnem zboru o kandidatih za sodnika za ESČP podal izjavo, ki bi jo lahko označili za neprimerno politično agitacijo v korist Klemna Jakliča.
Boštjan M. Zupančič je zažugal slovenskemu državnemu zboru, da ta mora dati podporo Klemnu Jakliču, ker da je ta najbolj primeren kandidat in da če tega slovenski parlament ne bo storil, da bo Slovenija zaradi tega postala provincialna država in bo upravičeno bila vpletena v mednarodni škandal, ki bo nastal zaradi neizvolitve Klemna Jakliča za kandidata za sodnika Evropskega sodišča za človekove pravice v Strasbourgu.
Besede Boštajana M. Zupančiča so popolnoma neprimerne.
Vsakdo, ki kandidira, mora imeti enake možnosti za izvolitev.
Ne more se reči, da pa sedaj nekdo mora biti izbran, da ne bi bilo narobe. Po Boštjanu M. Zupančiču bi torej Klemen Jaklič MORAL biti izbran, za druga imena ga pa ne briga.
Tega si sodnik na ESČP ne bi smel privoščiti, a Boštjan M. Zupančič si je privoščil ravno to, misleč, da bodo slovenski poslanci (predvsem je mislil na levico) takoj pohlevno poslušali nasvet v strahu pred mednarodnim škandalom in provincializacijo Slovenije.
Boštjan M. Zupančič je zelo naivno pričakoval, da bodo slovenski poslanci nasedli na takšno recimo temu moralno izsiljevanje. Verjetno je takšen poziv imel ravno nasproten učinek in so si poslanci rekli, da imajo sami lastno glavo in da ne potrebujejo nikogar od zunaj, da misli namesto njih.
Boštjan M. Zupančič je Klemnu Jakliču očitno naredil medvedjo uslugo s takšnimi pozivi, ki so kar nekako žaljivi za slovenski parlament in celotno slovensko politiko.
Verjetno pa je s takšnimi izjavami Boštjan M. Zupančič škodoval tudi samemu sebi, čisto po nepotrebnem, če se nas vpraša, saj ga bodo po teh njegovih besedah mnogi v Sloveniji jemali z zadržkom, četudi je prišel z mednarodno pomembne funkcije.
Skratka. Boštjan M. Zupančič s svojo agitacijo za Klemna Jakliča ni pomagal niti Klemnu Jakliču niti samemu sebi.
Večer: Strasbourški sodnik Boštjan M. Zupančič pred glasovanjem v državnem zboru: “Če bo ddr. Klemen Jaklič izločen, bo to zaslužen mednarodni škandal”
NEPRIMERNA AGITACIJA ZA KLEMNA JAKLIČA:
Boštjan M. Zupančič ljubljanske doktorate označil za manj vredne
Boštjan M. Zupančič je v svojem agitiiranju za Klemna Jakliča očitno presegel tudi vse meje dobrega okusa, ko je ljubljanske doktorate proglasil za manj vredne od doktoratov tujih univerz. To so zelo prepotentne izjave, ki zvenijo tudi precej žaljivo, vsekakor pa zelo podcenjevalno.
Ob takšnem izražanju sploh ni več nobenega dvoma oziroma ni nič čudnega, zakaj so slovenski poslanci izločili Klemna Jakliča in so se potrdile naše besede iz zgornjega komentarja (22.11.2015 ob 08:28), ko smo rekli, da je Boštjan M. Zupančič Klemnu Jakliču s svojo agitacijo naredil medvedjo uslugo.
Prepotentno zagovarjanje nekoga s hkratnim omalovaževanjem nekoga drugega namreč lahko pripelje do ravno nasprotnih učinkov in to se je zgodilo v primeru agitacije za Klemna Jakliča.
Preberite si kolumno Boštjana M. Zupančiča, kjer pred glsovanjem v državnem zboru agitira za Klemna Jakliča.
Planet Siol: Kdo bo novi sodnik ESČP?
Klemen Jaklič je pokazal, da dejansko ni bil primeren kandidat za sodnika na Evropskem sodišču za človekove pravice.
Na Dossier korupcija smo podali en tvit Boštjanu M. Zupančiču, kjer smo namesto imena Klemen Jaklič delno tudi zaradi pomanjkanja prostora (pri zapisu imena in priimka) napisali njegov twitter profil @kjaklic.
Gre za eden in edini tvit, ki je bil naslovljen tudi na Klemna Jakliča. Tvit je spodaj.
Kmalu zatem smo pri ogledu njegovega profila ugotovili, da nas je Klemen Jaklič blokiral.
To nas sicer ne moti, saj nismo imeli namena z njim kakorkoli komunicirati, ker so stvari že jasne.
Vendar nam je pa njegova blokada dala neko informacijo o njem.
S tem (z blokado) je nekako ponazoril, da očitno ni primeren za mesto sodnika na Evropskem sodišču za človekove pravice.
Če nekdo ni sposoben sprejeti kritik na lasten račun, ko se izpostavi pri kandidaturi za javno funkcijo, potem se lahko vprašamo, ali bi takšna oseba bila sposobna nepristransko opravljati svoje delo.
Po našem mnenju ne.
In poslanci slovenskega parlamenta so očitno prepoznali pomanjkljivosti tega kandidata politične desnice, ki ga ta tako čisla.
Kot smo že rekli. Ni vse v visoki izobrazbi na Harvardu, ampak gre tudi za druge kazalce, ki jih mora imeti neka oseba.
Sicer je že splošno znano, da kandidati, ki jih predlaga ali podpre SDS, niso primerni.
To ni nič novega. SDS je preprosto stranka, ki je pokazala, da ni sposobna dati kandidata, ki bi užival zadostno podporo, kljub hvalospevom tem kandidatom s strani SDS-a in kljub blatenju nasprotnih kandidatov s strani SDS-a. Preprosto SDS ni zaupanja vredna stranka, tako kot tudi njeni kandidati ne.
Skratka. Odločitev državnega zbora o neizvolitvi Klemna Jakliča za kandidata za sodnika Evropskega sodišča za človekove pravice, je bila pravilna. Ne samo morda pravilna, kot smo zapisali v naslovu članka, ampak na podlagi reakcije Klemna Jakliča na en čisto beginen tvit z naše strani zagotovo pravilna.
Še več. Takšno obnašanje Klemna Jakliča zmanjšuje tudi njegovo primernost za kakšno drugo funkcijo, na katero bi želel priti prek slovenskega parlamenta, če bi seveda želel.
Edino v primeru, če bi slovenska desnica imela kdaj večino v parlamentu, bi Klemen Jaklič lahko upal na izvolitev, v nobenem drugem primeru.
To se bo pa težko zgodilo, saj ima slovenska politična desnica omejeno podporo v slovenskem življu in prav je tako.
Očitno Harvard le ni tako zelo fenomenalna inštitucija, kot se jo predstavlja v svetu. Očitno je vse stvar dobre reklame in nič več kot to.
Vsaj naše mnenje je takšno.
Zatorej neimenovanje Klemna Jakliča zagotovo ne bo vodilo v noben mednarodni škandal, kar so nekateri svarili. Vsaj ne bi smelo, ker neizvolitev Klemna Jakliča kot kandidata za sodnika ESČP sploh ni sporna, glede na vse informacije o njem, pa četudi je dvojni doktor.
Toliko o tej zadevi.
Za konec podajamo en lep in pomenljiv pregovor.
Ni vse zlato, kar se sveti.
Enostavno je graditi dober sloves zgolj na pozitivnih informacijah, ampak vsaka celota ima tudi drugo stran in šele na podlagi vseh informacij se lahko ustvari mnenje o nekom.
Recimo Klemen Jaklič ima dobro izobrazbo na splošno percepirano dobrih univerzah oziroma fakultetah, ampak to je samo en del njega. Kaj pa vse drugo? Kaj pa njegova povezanost s politično desnico v Sloveniji in njegove izjave, ki ne vzbujajo občutka o njegovi nepristranskosti.
Celotna slika Klemna Jakliča ni samo njegova dobra izobrazba, ampak je veliko več kot to. In ravno zato Klemen Jaklič po našem mnenju ni prejel zadostne podpore v slovenskem parlamentu. In to upravičeno.
Slovenski prodesni mediji in prodesni kolumnisti še vedno želijo rehabilitirati ime Klemna Jakliča, kar zadeva njegovo neizvolitev za kandidaturo na mesto sodnika na Evropskem sodišču za človekove pravice.
Spet govorijo o mediokriteti v slovenskem političnem prostoru.
O mediokriteti smo ravno na Dossier korupcija pisali in to že pred kar nekaj leti nazaj, lahko bi rekli, da gre za koncept, ki smo ga podrobno opisali sami, če ne celo prvi. To smo govorili v okviru zaposlovanja v Sloveniji na splošno.
Ta koncept mediokritete želijo nekateri uporabiti pri rehabilitaciji Klemna Jakliča, ki ni bil izvoljen kot kandidat za sodnika na ESČP.
Želi se prikazati, kot da Jaklič ni bil izbran zaradi tega, ker je bil preveč izobražen, oblast pa si želi zaposlovati zgolj povprečneže. Želi se prikazati, da je Jaklič bil zavrnjen s strani večine v slovenskem parlamentu zato, ker je po izobraženosti in mednarodnem ugledu izstopal pred povprečneži.
To je seveda zelo napačna interpretacija.
Dejstvo je, da je Klemen Jaklič bil nezaželen prvenstveno zaradi tega, ker je bil kandidat politične desnice in tudi velik kritik slovenskega sodstva.
Vedeti je potrebno nekaj.
Slovenska politična desnica, še posebej ena stranka v njej, je sinonim za, recimo temu zelo blago, neprimerno delovanje, in zato lahko večino kandidatov, ki jih imenujejo na desnici, že a priori jemljemo kot problemtične, ne glede na njihove reference.
Klemen Jaklič se je naslonil na politično opcijo, ki ne vzbuja nobenega zaupanja pri večini slovenskega prebivalstva, s svojimi izjavami v javnosti je jasno dal vedeti, kakšni so njegovi pogledi na določene stvari in ti pogledi so izrazito odbojni za večino v slovenskem parlamentu.
Če bi Klemen Jaklič ne puščal videza močne pristranskosti oziroma bolje povedano, če ne bi bil ustvarjen videz s strani desnice o njem kot zagrizenem pristašu ene politične opcije, ki je v Sloveniji precej osovražena, potem bi bila njegova visoka izobrazba samo prednost.
Mediokritetnost namreč ni tako značilna za položaje v pomembnih mednarodnih inštitucijah.
Jakliču zagotovo ni bila odtegnjena podpora zaradi dejstva, ker ima previsoko izobrazbo, ampak prvenstveno zaradi tega, ker je imel zelo slabe politične preference.
In imel jih bo tudi v prihodnje, v kolikor bodo v Sloveniji politične preference ljudi takšne kot so.
Jaklič bi lahko naredil še tretji doktorat, pa bi zaradi slabih političnih referenc, ki jih ima v Sloveniji, spet ne dobil podpore v Sloveniji in to upravičeno.
Dejstvo je, da kandidati, ki so vezani na slovensko politično desnico že vnaprej zbujajo nelagodje pri večini ljudi na slovenski politični sceni.
Zatorej pojem medikritetnosti, ki smo ga v Sloveniji pred leti zelo dobro opisali tudi sami, ni razlog za neizvolitev ddr. Klemna Jakliča.
Problem je percepcija njegove politične kontaminiranosti, pa če je dvojni doktor na najbolj priznanih univerzah, ali pa doktora na kakšni slovenski univerzi.
Govorjenje o mediokritetnosti v primeru Klemna Jakliča je zato čista demagogija.
Ve se, zakaj Klemen Jaklič ni bil zaželen.
Desnica si lahko liže rane z nekimi demagoškimi razlogi, vendar pravi razlog je znan.
Kandidati, ki so preveč naslonjeni na slovensko politično desnico, sploh na določeno stranko, bodo vedno zbujali nezaupanje in nelagodje. Glede na delovanje na politični desnici v Sloveniji čisto upravičeno.
Zakaj bi politiki, ki imajo možnost glasovati o nekom, dali glas nekomu, ki mu ne zaupajo, ker je preveč naslonjen na nezaupanja vredne politične stranke v Sloveniji. Zakaj? Samo zato, ker je doktoriral na Harvardu? Doktorat na Harvardu ni zadosten razlog, da se nekoga sprejme na določeno mesto. Kriterijev je več. Žal Klemen Jaklič ni zadovoljeval vseh kriterijev, ki bi zbujali zaupanje vanj. Percepcija o njegovi politični kontaminiranosti je bil eden glavnih kriterijev, ki je zapečatil usodo Jakličeve kandidature za slovenskega sodnika na ESČP, ne pa njegova visoka izobrazba in štrlenje iz povprečja. V tem primeru mediokritetnost Slovenije ni igrala pomembne vloge, oziroma po našem mnenju sploh nobene vloge, čeprav pa v mnogih drugih primerih mediokritetnost v Sloveniji predstavlja problem, a ne v tem.
V primeru neizvolitve Jakliča je bil ključen razlog za nezaupanje vanj ta, da je bil percepiran kot kandidat politične opcije, ki pri večini drugih strank v Sloveniji zbuja strah in nezaupanje. Kot takšen ni imel možnosti za uspeh.
Pri položaju sodnika na Evropskem sodišču za človekove pravice pa gre še dodatno za položaj, ki predpostavlja močan čut za človekove pravice, tega pa slovenska politična desnica nima v precej pogledih in če se je nekega kandidata gledalo kot na kandidata, ki je povezan z desnico, je to odpor do tega kandidata, konkretno Jakliča, še bolj povečalo. Slovenija ima že sicer negativne izkušnje z desno politično opcijo, kar zadeva spoštovanje človekovih pravic nekaterih skupin. Poglejmo samo Ustavno sodišče Republike Slovenije, ki je v trenutni sestavi pretežno desno usmerjeno.
Demokracija: Dr. Matej Makarovič: Slovenija – domovina povprečnežev