Dossier korupcija

sobota, 26.marec.2016 - 03:33

Turški Kurdi bi na jugovzhodu Turčije morali ustanoviti kurdsko avtonomno enoto Turški Kurdistan

Ali Turčija izvaja svojevrstni genocid nad petino lastnega prebivalstva – Kurdi?

Turčija v sedanjem času zoper turške Kurde izvaja podobno nasilje kot ga je izvajala pred stotimi leti proti Armencem.

Namesto, da izvaja nasilje nad Kurdi v Turčiji, bi Recep Tayyip Erdogan moral Kurdom na jugovzhodu Turčije podeliti širšo avtonomijo.

Turški predsednik Recep Tayyip Erdogan bi se moral zavedati, da je njegova politika proti Kurdom napačna in da samo rojeva spiralo nasilja.

Evropski parlament je sprejel odločitev, s katero poziva Turčijo, naj prizna, da je v letu 1915 izvedla genocid nad Armenci.

V vzhodni Turčiji je v času prve svetovne vojne ob razpadu Otomanskega cesarstva Turčija pobila 1,5 milijona Armencev v vzhodni Turčiji.

Prišlo je do množičnih pobojev velikega števila armenskih kristjanov.

V današnjem času se prav tako izvaja nasilje na vzhodu Turčije, le da na tapeti več niso armenski kristjani, ampak turški Kurdi.

Zoper turške Kurde oblast Recepa Tayyipa Erdogana izvaja sistematične pogrome, predvsem nad tistimi Kurdi, ki se politično udejstvujejo.

Sicer v današnjem času ni takšnih razsežnosti pobojev, kot je bilo temu tako leta 1915 ob razpadu otomanskega imperija, a vendarle se Turčija pod pretvezo, da gre za teroriste, na srdit način loteva vseh turških Kurdov, ki zahtevajo večjo avtonomijo lastnega ljudstva na jugovzhodu Turčije.

Sicer je znano, da so bile ZDA glavne pri projektu arabske pomladi, kjer so kot domine padali režimi v domala vseh arabskih državah, razen tistih, ki so imele močne interesne vezi z Ameriko (recimo zalivske države s Savdsko Arabijo na čelu).

Očitno bi podobno vrsto pomladi morala doživeti tudi Turčija, kjer je prav tako na oblasti samodržec Recep Tayyip Erdogan, ki nasilno duši vse politične aktivnosti v Turčiji, ki mu ne gredo v prid.

Če so ZDA pripoznale potrebo po spremembi režima v arabskih državah, potem bi morale isto pripoznati tudi v primeru Turčije in trenutne turške oblasti, ki izvaja nasilje nad petino svojega prebivalstva, to je nad Kurdi.

Mednarodna skupnost bi morala prepoznati problem Turčije in, če je že ukrepala v toliko drugih, tudi veliko bolj benignih primerih, potem bi morala ukrepati tudi proti Turčiji.

V celotni zgodbi je tudi Evropa odigrala zelo umazano igro.

Ker Evropska unija pričakuje, da jo bo Turčija obvarovala pred množičnim begunskim valom, je evropska politika začela zavestno zanemarjati problem turškega nasilja nad Turki, saj se v Evropi bojijo, da bi se v primeru, da se zamerijo Turčiji, Recep Tayyip Erdogan lahko odločil (grožnje v zvezi s tem je že podal), da bo Evropo načrtno preplavljal z begunci.

V strahu pred takšnim scenarijem Evropa pragmatično molči o vseh turških stranpoteh, ki jih ni malo.

Tu je problematična predvsem Nemčija, ki nosi zgodovinsko krivdo zaradi genocida, ki ga je izvajala nad Židi in drugimi narodi v času druge svetovne vojne in se sedaj dela pridno, obenem pa zaradi strahu pred begunsko krizo podpira režim Recepa Tayyipa Erdogana, ki je zaradi animozitete do Bašarja al Asada že v prvi vrsti pomagal zakuhati in vzdrževati vojno v Siriji in tako pomagal sprožiti begunski val iz Sirije v Evropo.

Skratka. Nemčija podpira režim, ki očitno izvaja nasilje nad delom svojega prebivalstva, režim Recepa Tayyipa Erdogana, samo zato, ker se boji, da bi ob večjih kritikah proti Turčiji, ta začela spuščati begunce v Evropo.

Tu je Evropa pokazala lastno nesposobnost v smislu, da ni sposobna oziroma voljna sama zajeziti begunskega vala, zato pa pričakuje, da umazano delo zanjo opravijo druge države, prvenstveno Turčija.

Nemčija v odnosu do Turčije zaradi strahu pred begunsko krizo igra precej umazano igro.

Takšno vedenje Evropske unije in Turčije le to opogumlja, da ta izvaja še več nasilja proti Kurdom, saj se zaveda, da ji bo Evropa to spregledala, saj si od Turčije obeta zaustavitev begunskega vala.

Ravno zato, ker je situacija takšna kot je, bi morali turški Kurdi povečati politične težnje k večji avtonomiji jugovzhodnega dela Turčije.

Kurdi naj vsa ozemlja, vse občine, kjer predstavljajo večino povežejo v konkretno administrativno enoto, ki naj se imenuje Turški Kurdistan in zahtevajo večjo samostojnost te enote v odnosu do oblasti v Ankari.

Turški Kurdi naj intenzivirajo boj za večjo avtonomijo v sklopu Turčije.

Sedaj je nastopil čas, da se reši tudi to vprašanje.

Evropa bi morala pritisniti na Turčijo, da ta izvede proces nastanka Turškega Kurdistana, torej večje avtonomije Kurdov na jugovzhodu Turčije, ne pa da zavoljo strahu pred begunsko krizo dopušča popolnoma neevropsko delovanje Turčije, kljub temu, da se Turčija želi priključiti Evropski uniji.

Vedeti je potrebno, da Turčija niti najmanj ne spoštuje nobenih evropskih vrednot, sploh kar zadeva njen odnos do Kurdov, zatorej ji Evropa ne bi smela popuščati le zato, ker se boji beguncev.

Evropa mora začeti pritiskati na Recepa Tayyipa Erdogana, da preneha z nasiljem nad turškimi Kurdi, ki ga Turčija zavija v celofan boja proti terorizmu.

Če je pred stotimi leti Turčija izvedla genocid nad armenskimi kristjani, ni potrebe, da s tem genocidom nadaljuje tudi danes, le da tokrat proti Kurdom.

New York Times: European Parliament Urges Turkey to Recognize Armenian Genocide

Značke prispevka: Begunska kriza