sreda, 1.september.2010 - 05:23
Dimitrij Rupel je bil dolgo časačlan strake LDS in slovenske levice. Žalostno je, da se je po sporu z levico tako naslonil na SDS. S tem je izgubil doslednost in tako tudi kredibilnost ter se po našem mnenju politično prodal in se izneveril svoji liberalni miselnosti. To je aa nas žalostno.
Dimitrij Rupel je dolgoletni minister za zunanje zadeve Republike Slovenije, ki je najbolj znan po dolgoletni nesposobnosti rešitve mejnega vprašanja s Hrvaško.
Bil je dolgo časa član stranke LDS. Po trenjih v času Ropove oblasti, ko se je povezal z interesno kliko takoimenovanih slovenskih osamosvojiteljev pa se je iz LDS-ovcapelevil v gorečega SDS-ovca. S takšno spremembo je seveda izgubil precej kredibilnosti, saj sta LDS-ov in SDS-ov nazorski pogled zelo različna, zaradi česar oseba, ki se tako prelevi, ne more uživati pretirane kredibilnosti, ker kaže na to, da ni bila iskrena do same sebe.
Stranka LDS je namreč liberalna stranka z liberalnimi pogledi na svet. Če nekdo najprej zagovarja liberalni pogled na svet, potem pa kar naenkrat zaradi neke užaljenosti »prešalta« na primitiven in nazadnjaški pogled na svet, katerega predvodnica je pretežno stranka SDS (ki je glede tega še dobra, v primerjavi s kakšnimi fanatičnimi strankami tipa prokatoliške NSI, stranke, ki predstavlja trdo jedro prokatoliškega političnega primitivizma v Sloveniji), potem lahko rečemo, da ni dosleden samemu sebi. No, to je naše mnenje.
Dimitrij Rupel je po koncu ministrovanja postal uslužbenec na Ministrstvu za zunanj zadeve, a kljub temu se ni uspel znajti v novi vlogi, ampak je celo začel kontrirati obstoječi oblasti.
Rupel je med drugim pritiskal na notranjo ministrico Katarino Kresal, naj poskrbi za ustavitev pregona zoper njegovo ženo zaradi zlorabe službenea avtomobila v privatne namene.
V svet je pošiljal pisma, kjer je obstoječo oblast proglašal za komunistično, ki ne more pozabiti na komunistične čase, čeprav je dejansko res, da je ravno stranka SDS najbolj partijsko (torej komunistično) delujoča stranka v Sloveniji, le da v desničarski in ideološko antikomuistični preobleki.
V Sloveniji je namreč posebnost, da so tisti, ki na komunizem gledajo bolj milo, veliko bolj demokratični, veliki antikomunisti pa so v svojem bistvu največji komunisti oziroma totalitaristi.
Sodu je dno zbilo Ruplovo nasprotovanje arbitražnemu sporazumu, ko je kot uslužbenec ministrstva pozival h glasovanju proti arbitražnemu sporazuu in tako deloval vpopolnem nasprotju z ministrstvom.
Na žalost je slovenska nacionalistična klika vodila srhljivo kampanjo proti arbitražnemu sporazumu, predvodena z nekaterimi osebnostmi tipa Boris Pahor in desne politične stranke.
K sreči so ljudje arbitražni sporazum na referendumu potrdili, kar je še posebej zanimivo, je največjo podporo sporazumu pokazalo ravno prebivalstvo v okolici Piranskega zaliva.
Kljub temu, da je na referendumu sporazumbil potrjen, je opozicija, h kateri sodi tudi Dimitrij Rupel še vedno delovala zaviralno, saj je vložila predlog za oceno ustavnosti sporazuma na ustavno sodišče, upajoč, da bo to preprečilo le tega kljub temu, da ga je ljudstvo na referendumu potrdilo,
Trenja med Dimitrijem Ruplom in ministrstvom so se povečala zadnje dni, ko se je taspustil v odkriti konflikt z ministrom za zunanje zadeve Žbogarjem. Žbogar je namreč Ruplu podal tretji opomin, opomin pred prekinitvijo delovnega razmerja, kjer je Ruplu naložil, da naj se ta pred dajanjem svojih mnenj v javnost, kar zadeva ministrstvo, posvetuje ministrstvom. Rupel si je to razlagal s tipično in že zlajnano SDS-ovsko retoriko, češ da je to komunistično in kratenje pravice govora.
Žbogar je Ruplu zabičal, da naj se odloči, ali bo politik ali diplomat, da ne more biti eno in drugo, da ne more biti v diplomaciji in odkrito nasporotovati zunanjemu ministrstvu zavoljo političnih koristi za njegovo stranko SDS.
Če se odloči za politika, bo v tem primeru moral zapustiti zunanje ministrstvo, saj bi v nasprotnem primeru močno krnil kredibilnost samega ministrstva.
Nam je pri Ruplu najbolj žal, da svoje frustracije zaradi razidenja s stranko LDS »zdravi« z neko tako silovito retoriko proti svoji nekdanji stranki in politični opciji (levica), kar kaže na to, da so njegove besede prej čustvene kot razumske, gre bolj za užaljenost, katero so izkoristili v stranki SDS in užaljenega nekdanjega levega politika izkoristili za glavnega vojščaka proti levici.
Sami se sprašujemo, ali Ruplu ni nič pomenil čas, ko je bil znotraj stranke LDS, kjer je bil eden najbolj vidnih politikov. Sprašujemo se, kako se je lahko tako prodal. No, to je naše videnje vsega.
Večer: Žbogar Rupla dokončno stisnil v kot
Značke prispevka: lds, mzz, sds