Dossier korupcija

petek, 3.september.2010 - 08:11

Zakon o verski svobodi bi bilo potrebno napisati na novo

Novi direktor urada za verske skupnosti, Aleš Gulič, je sicer ateist, a dejansko gre za človeka, ki je zelo odprtega duha in vse verske skupnosti dojema enakopravno. S tega stališča je izvrstna izbira za to mesto. Kljub temu, da je ateist, deluje zelo produhovljeno, česar ni moč najti pri večini vernikov, sploh pa ne vernikov katoliške cerkve.

Aleš Gulič in Paramhans Svami Mahešvarananda (Gulič je desno)

Aleš Gulič in Robert Friškovec, katoliški duhovnik in zaporniški vikar katoliške cerkve (Gulič je desno)

Spet bomo pisali o cerkvi, katero imamo zadnje dni kar nekoliko bolj na tapeti, to pa zaradi dogajanja v Sloveniji, v katerega je posredno ali neposredno vpletena slovenska katoliška cerkev.

Tokrat gre za tematiko, ki je v celoti vezana na katoliško cerkev, ne le posredno. In sicer za obravnavo zakona o verski svobodi. Ta zakon je spisal Lovro Šturm, NSI-jev minister v času prodesne politične oblasti. Zakon je Ustavno sodišče v več delih proglasilo za neustavnega, predvsem zato, ker briše nujno potrebno ločenost cerkve od države. Nekateri se zavzemajo, da bi se zgolj popravilo Šturmov zakon, drugi pa, da se zakon spiše na novo.

Sami smo mnenja, da bi se zakon moralo spisati na novo. Povedali bomo zakaj.

Pri Šturmovem zakonu o verski svobodi je potrebno vedeti, da je Lovro Šturm bil v kvoti NSI-jevih ministrov in je bil velik podpornik te stranke. Stranka NSI je politična ekspozitura slovenske katoliške cerkve in to zelo radikalna, saj v Slovenijo želi uvesti malodane katoliški fundamentalizem. Poleg tega je Lovro Šturm pripadnik malteškega viteškega reda, to je ene vrste katoliška interesna skupina, recimo katoliška sekta, katere cilj je bojevati se za vpliv katoliške cerkve v posvetnih in državnih telesih.

V času nastajanja spornega zakona, ki se je pokazal kot neustaven, je Urad za verske skupnosti vodil prokatoliški človek. Celoten zakon je torej spisan s strani ljudi, ki so povezani s katoliško cerkvijo in to mu daje popolno neobjektivnost.

Spomniti se je potrebno tudi načina vladanja Lovra Šturma, ki je v času svojega mandata kot pravosodnega ministra in člana tedanje Janševe vlade močno vpel katoliško cerkev v državo, deloval je kot neke vrste minister katoliške cerkve.

Nič nenavadnega ni, da je zaradi tega bil spisan močno neustaven zakon o verski svobodi.

Sedanji direktor urada za verske skupnosti je Aleš Gulič. Aleš Gulič je človek, ki se ima za ateista in ima zelo objektiven odnos do vseh verskih skupnosti, je zelo liberalen človek, kot takšen je veliko bolj primeren za odločanje o verskih skupnostih, saj nima nobenih afinitet do katerekoli verske skupnosti.

Sami smo mnenja, da bi bilo potrebno spisati zakon na novo, saj je že simbolično dejstvo, da je zakon ustvaril nekdo, ki je v popolnosti prepojen z miselnostjo, da je potrebno točno določeno versko skupnost, katoliško cerkev, vpeti v državo in ji dati poseben nadrejeni status, ki je v času svojega ministrovanja sledil pretežno miselnosti, kako dati cerkvi čim več vpliva in beneficij, popolnoma nesprejemljiva. Torej že simbolično dejstvo daje velike dvome o primernosti zakona. Zato bi bilo dobro napisati zakon ponovno in bolj objektivno.

Niti popravki obstoječega zakona ne bi delovali objektivno glede na tvorce originalnega zakona.

Cerkveni odvetnik je sicer rekel, da kapitalna politika ne bo dovolila, da se zakon piše na novo. Kapitalna politika je Borut Pahor. Borut Pahor je mimogrede tudi podpornik oziroma celo snovalec arbitražnega sporazuma. Kot je znano, je ravno Lovro Šturm bil eden največjih nasprotnikov tega sporazuma, ki se je pri čakanju na rezultate celo širokoustil, da bo Bog pokazal, da obstaja, če bo arbitražni sporazum zavrnjen. No, razlika med podporo in nepodporo arbitražnemu sporazumu se je zmanjševala v času štetja glasov, a vendarle je na koncu zmagala opcija podpore arbitražnemu sporazumu, kar pomeni, da Bog ni uslišal Lovra Šturma, če se izrazimo malo religiozno.

Sami ne vemo, zakaj bi Pahor cerkvi dajal zagotovila, da se zakon, katerega je napisal katolik, ki sodi v politično skupino, ki slovi kot fanatično prokatoliška (NSI, tudi če ni njen član), ne bi spisal ponovno. Zavoljo neke objektivnost bi bilo dobro zakon spisati ponovno in v njem zajeti vso problematike, ki se nanašajo na versko svobodo, tudi na recimo financiranje cerkvenih dejavnosti v sklopu državnih služb, recimo vojske.

Obstoječi zakon je po našem mnenju preveč kontaminiran z zgolj eno versko skupnostjo, to je slovensko katoliško cerkvijo, da bi bil primeren, zato bi ga bilo dobro spisati na novo.

Aleš Gulič se je glede tega, ali napisati novi zakon ali popraviti obstoječega, pozanimal z več sociologi religije, pravniki in filozofi. Skoraj vsi so bili mnenja, da je najboljše, da se zakon napiše na novo, razen mogoče kakšnih zagrizenih katolikov, ki v tem primeru niso sposobni objektivnega razmišljanja, ampak delujejo čustveno in pristransko v prid slovenske katoliške cerkve.

Nenazadnje se je tudi ustavno sodišče zavzelo za korenito prenovo zakona, kar bi bilo najboljše po našem mnenju doseči s popolnoma novim zakonom. Ustavno sodišče je govorilo celo o zidu ločitve, ki ponazarja potrebo po konkretni in določljivi ločitvi cerkve od države. Tega zakon, katerega je napisal član malteškega viteškega reda, po našem mnenju ne more zagotoviti, že simbolično ne.

Mislimo, da bi se morala tudi kapitalna politika, kot jo je označil odvetnik katoliške cerkve, zavedati potrebe po tem, da se spiše nov zakon o verski svobodi, pri ustvarjanju katerega naj imajo besedo vse relevantne organizacije, tudi katoliška cerkev, vendar enakopravno.

Star zakon je pa potrebno dati ad acta, ker nima osnovnih elementov, ki bi omogočali videz objektivnosti, ker je preveč vpet v zgolj eno versko skupnost, katoliško cerkev, ki pa že sicer med ljudstvom ne uživa pretiranega zaupanja in to že vrsto let. Stari zakon bo vedno imel neko hibo, češ da je napisan s strani gorečih pritašev zgolj ene verske skupnosti in bo vedno deloval pristransko in neobjektivno. To pa ni najboljše.

Dnevnik: Popravki ali nov zakon o verski svobodi? “Šturmov” zakon potrebuje nove opeke, ne le nov oplesk

Značke prispevka: katoliška cerkev