petek, 3.september.2010 - 21:05
Skrajni čas je, da se z arbitražnim sporazumom preseka hrvaško-slovenski gordijski vozel. Opozicija še nagaja koaliciji in želi prelisičiti Boruta Pahorja ter spodkopati njegov arbitražni sporazum.
Na referendumu je ljudstvo potrdilo arbitražni sporazum, saj je večina volivcev glasovala za arbitražni sporazum, še najbolj so bili za prebivalci v okolici Piranskega zaliva., ki so premočno podprli arbitražni sporazum.
Vendar ljudje, ki še živijo v preteklosti, iz katere se ne morejo izvleči (SNS, SDS) niso sposobni priznati volje ljudstva, ki je bilo za arbitražni sporazum in iščejo načine, kako zatreti jasno izraženo voljo ljudstva.
Po neuspehu na referendumu so želeli, da ustavno sodišče zadrži izvajanje sporazuma, češ da bi prišlo do neustavnih posledic, ko bi se meja določala drugače, kot naj bi jo določala ustava.
Ustavno sodišče je nespametni predlog slovenske opozicije k sreči zavrnilo in tako omogočilo arbitražnemu sporazumu nemoteno realizacijo, kar je edino pravilno.
Nacionalistična opozicija se tako kot vedno zateka že zlajnanemu izrazoslovju o tem, kako nekateri ne skrbijo za slovenske nacionalne interese in podobno, vendar takšnih očitkov več nihče razumen več ne jemlje resno, saj gre za prazno besedičenje.
Namreč. Slovenski nacionalni interes je razrešitev mejnega vprašanja s Hrvaško na najbolj pošten način. In to je edina pravilna pot.
Od ljudi, ki so v času osamosvajanja želeli z vojaškim napadom zasesti Savudrijo s ciljem pridobiti tamkajšnje ozemlje na agresiven način pa itak ni za pričakovati drugega kot nasprotovanje sporazumu. Gre za 20-letne frustracije ljudi, ki jim je bilo 10 dni vojne očitno premalo in so želeli razširiti vojno.
Sicer je naravnost bolno, da SDS sedaj Pahorju svetuje glede (ne)izmenjave diplomatskih not, dokler se ne razreši pravna dilema.
Pahor se verjetno še dobro spomni, kako mu je SDS nagajala pri arbitražnem sporazumu in kako mu je hotela nastaviti past, ko je predlagala, naj se o arbitražnem sporazumu odloča z dvotretjinsko večino v paralamentu, kar bi pomenilo gotov padec le tega.
Očitno pa SDS s svojim nagajanjem ni končala. Mislimo pa, da se je Pahor že naučil, da takšnim pokvarjenim osebkom, kot so to politiki iz vrst SDS-a, ni pametno zaupati, saj se jim gre le za lastne interese, njihov interes pa je uničenje arbitražnega sporazuma.
Namreč. Z izmenjavo dplomatskih not med državama sporazum postane mednarodno obvezujoč za državi, tega se v SDS-u zavedajo, zato pa še vedno nastavljajo Pahorju in koaliciji polena pod noge in želijo preprečiti le tega.
Mislimo, da je prav, da se enkrat to vprašanje reši, upamo da z rešitvijo, ki bo dobra in koristna za obe državi.
Sedanja koalicija bo delovala odgovorno, SDS je pa svojim preteklim početjem glede arbitražnega sporazuma že pokazala, da ni kredibilna, še manj pa vredna zaupanja.
Gre za zdraharstvo, ki je za to stranko že tradicionalno. SDS je vseskozi želela spodkopati sporazum, to še vedno želi in išče neke razloge, tokrat pravne, celo ustavne. Že iz preteklega obnašanja je več kot očitno, kaj želi. Trenutno želi preprečiti, da bi sporazum z izmenjavo diplomatskih not med državama postal mednarodno obvezujoč za državi.
Čeprav je ljudstvo na referendumu potrdilo sporazum, določene politične stranke še vedno niso sposobne sprejeti tega dejstva, to kaže na izjemno nizko stopnjo demokratičnosti teh strank, kar ne preseneča, saj je stranka SDS največji približek komunistične partije v Sloveniji. Čeprav vedno benti zoper komunizem, je najbolj komunistično ustrojena stranka v državi, kjer je strankarska trdost neverjetno močna, kar daje stranki zelo nedemokratičen, celo totalitaren pečat. Gre za stranko, v kateri po našem mnenju vlada čisto enoumje in zatiranje različnih mnenj. To sicer za stranko ni nujno negativno, saj omogoča veliko discipliniranost, a za demokratično vzdušje je porazno. Zato smo pa tudi rekli, da je po našem mnenju SDS najbolj podobna komunistični partiji od vseh strank na slovenskem političnem prostoru.
Značke prispevka: mejni spor, sds