ponedeljek, 1.november.2010 - 01:38
Slovenska policija, ki je znana po pretirano samovšečnih policistih, ne zbuja vedno zaupanja. Določeni dogodki krnijo ugled te inštitucije, sploh v sredinah, ki so znane po skorumpiranosti in odvisnosti od neformalnih lokalnih lobijev.
Slovenska policija je sicer znana po tem, da se zelo rada hvali. V določenih primerih ji hvala pripada. Občasno pa tudi ne.
Informacija, ki meče precej čudno luč na slovensko policijo tokrat prihaja iz jugovzhoda Slovenije.
Gre za policijsko upravo Novo mesto. Ta policijska uprava se sooča z določenimi neprijetnimi informacijami že sicer. Sami smo do te uprave precej skeptični že od prej (Novo mesto je sredina, v kateri vlada neformalni lokalni lobi (določeni člani tega lokalnega neformalnega vplivanjskega lobija so naravnost moralno gnili ljudje), ki ima tudi močan vpliv na državne organe, zato sami ne verjamemo v nepristranskost delovanja tamkajšnjih organov, Novo mesto je na žalost izrazito skorumpirana in moralno gnila sredina, v kateri poštenega delovanja povečini ni za pričakovati – no, podali smo naše mnenje, ki se ga bomo vsaj sami zelo težko otresli, ker predobro poznamo delovanje v Novem mestu. Skorumpiranost nekaterih področij v Sloveniji je na žalost neverjetno visoka in spodkopava celotno pravno državo. Vsi pa vemo, kaj vse se dogaja v tej državi. Kako je na papirju vse lepo, v praksi pa so zadeve porazne.).
Zadnje čase smo skeptični predvsem zaradi nenavadnega dogodka, ki se je odvil ravno na dan ustoličenja novega direktorja PU Novo mesto, ki je pred tem pol leta opravljal to funkcijo kot vršilec dolžnosti po tem, ko je to funkcijo zapustil prejšnji komandir zaradi dogodka, ko se je nek policist zaletel v vozečo nosečnico, ki je utrpela poškodbe. Voznica je okrevala in rodila zdravo deklico. Primer je bil precej odmeven, ker je v njem sodeloval policist v pokoju. Dogodek je bil banalen, a nepotreben in nam je dal misliti, čeprav ne preveč, saj gre vendarle za Dolenjsko, sredino, ki je že sicer sporna.
No. Tokratna zadeva se ne tiče nepravilnosti, ampak pušča grenak priokus.
Policija se zelo rada pohvali, ko odkrije kakšno kriminalno združbo in polovi domnevne kriminalce. Tako se je zgodilo tudi v Novem mestu pred letom dni. 16 domnevnih prekupčevalcev z mamili so ujeli in jih držali v priporu eno leto.
A primer je v celoti padel. Novomeško sodišče je ves dokazni material, ker je bil bojda pridobljen nezakonito, umaknilo, tako da so morali biti ti dokazi umaknjeni iz spisov. Ko so bili umaknjeni, so spisi ostali prazni. Tako so osumljenci, ki so se leto dni nahajali v priporu, znašli pred ustavitvijo postopka zaradi pomanjkanja dokazov.
Primer kaže na eno stvar. To, da policija izvede neko akcijo, zna biti medijsko odmevno, a še nič ne pomeni. Zadeva mora biti potrjena tudi na sodišču. V konkretnem primeru ni bila, še več Sedaj bodo lahko vsi priprti od države zahtevali visoke odškodnine.
Obtožnica zoper 16-erico je bila spisana na 50 straneh. Šlo je za precej huda domnevna kazniva dejanja in sicer za preprodajo z mamili, ponarejanje denarja in ilegalne prevoze oseb. Gre za ena ključnih dejanj organiziranega kriminala.
Naj na koncu povemo naslednje. Ni nujno, da se vsak primer na sodišču zaključi tako, kot bi kdo želel. Vedno obstaja možnost, da se primer zaključi pozitivno ali pa pade. To je pač tako v pravu. Vendar ker gre ravno za policijsko upravo v mestu, ki se nam zdi močno sporno in zelo nepošteno, nam vse skupaj daje grenak priokus.
Ta zgodba je pa dober kazalec tudi pri tem, da vse odmevne akcije policije nujno še ne pomenijo ničesar.
Če zadeve padejo, vsi ostanejo dolgih nosov, razen tisti, ki se jih oprosti zaradi pomanjkanja dokazov.
Sicer na Dolenjskem koncu to ni edini primer, ki je padel. Eden hujših primerov, ki so padli v Novem mestu, je recimo primer bombnega napada v Dobruški vasi (občina Škocjan, ki je že sicer precej nestrpna do Romov), kjer sta življenje izgubili dve ženskj romskega porekla. Čeprav je policija bojda odkrila DNK sledove na ostankih odvrženih bomb, je celoten primer padel v vodo, prav tako naj bi domnevnega naročnika sodišče že pri začetku procesa oprostilo. V konkretnem primeru je bil problem v tem, da sta življenje domnevno izgubili osebi, ki sploh nista bili nič krivi, nista bili v nobenem sporu (kar je pri Romih običajno).
Sami smo ta primer v preteklosti obravnavali, vendar smo nato obravnavo primera opustili zaradi internih razlogov (lahko bi rekli zamere) in sicer zato, ker ne odobravamo nasilja in kriminala samih Romov nad drugimi.
Primeri torej lahko prebrodijo vse proceduralne izzive in čeri, lahko pa tudi padejo. To je pač tako v pravu. Najbolj žalostno je, če primer pade zaradi koruptivnega delovanja. Sami ne verjamemo, da je v obeh omenjenih primerih (16 oproščenih, smrt dveh Romkinj) primer zašel s poti zaradi korupcije, čeprav gre za okolje, kjer se je že dogajalo koruptivno delovanje policije in drugih organov preiskave in pregona in čeprav gre za okolje, kjer so neformalni lokalni vplivi izjemno močni, vsaj po našem trdnem prepričanju. Zato pa tudi smo mnenja, da je potrebno pri javnih uslužbencih najbolj skrbeti za varovanje integritete, vendar ne v smislu, kot si nekateri ta pojem potvorjeno predstavljajo, kot dobro ime, ne, ampak integritete v smislu poštenja posameznika, ne glede na dobro ime.
Tu recimo lahko kot primer postavimo gospoda Pahorja, ki večkrat trdi, da bo delal to, kar misli, da je prav, ne glede na to, ali bo priljubljen ali ne. Pri njem je opaziti to integriteto nekega posameznika in ravno zaradi tega ga sami zelo spoštujemo kot poštenega človeka, ki pa je začel Slovenijo voditi v katastrofalnem času gospodarske krize, ki ruši še dosti močnejše svetovne ekonomije in trenutne vladajoče garniture. Če se nadovežemo. Tudi Krebsova je v zadnjem odnosu do sindikatov pokazala integriteto, čeprav deluje kot železna lady, neizprosna.
Pri kakšnih drugih ljudeh pa vidimo zgolj zlobo in popolnoma zgrešeno pojmovanje integritete. In to je Slovenijo v veliki meri pahnilo v stanje, v kakršnem je sedaj, pri čemer je pa žalostno, da so določeni ljudje zaradi nepoštenja nekaterih močno življenjsko oškodovani.
Ta članek ni mišljen kot kritika slovenski policiji, da ne bo pomote. Tako kot je potrebno pohvaliti vsak uspeh slovenske policije, je dobro tudi preučiti nepričakovane končne izide njenega dela.
Tisti, ki so delali na primeru 16-erice, so verjetno delali vse v dobri veri. Tako, da jim verjetno tu ne gre ničesar očitati. No, nas pa res moti dejstvo, da gre v konkretnem primeru za sredino, ki je zelo nepoštena in pri kateri imamo zaradi določenih vedenj (spoznanj) o spornem delovanju posameznih ljudi, vedno skepso, ravno zaradi neformalnih lobijev, ki obvladujejo Dolenjsko in počnejo škodo v posameznih primerih, ne nujno ravno v tem, ampak v določenih pa, in to ogromno. In ravno zato pri obravnavi tega področja Slovenije vedno dodamo še ta moralni dodatek, ki se morda komu, ki ni seznanjem s stvarmi, zdi morda malce kontroverzen. Ne smemo pa pozabiti, da so v Sloveniji mediji zelo centralizirani. Celoten fokus je usmerjen zgolj na Ljubljano, drugo je nepomembno in je bolj ali manj predmet črne ali bele kronike.
Tudi to konkretno zadevo je obravnaval zgolj sicer močan lokalni medij Dolenjski list.
Dolenjski list: Neverjetno: 16 obtoženih, vsi oproščeni
Značke prispevka: mamila, narkomafija, romski kriminal, slovenska policija