Dossier korupcija

petek, 17.december.2010 - 02:41

Lepa misel: “V glavi postaneš suženj le, če se za to odločiš sam.”

Natascha Kampusch je bila dolgo časa zaprta pri motenemu Priklopilu, a ni postala njegova sužnja

V časopisu Dnevnik so v zvezi s primerom Natasche Kampusch, punce, katero je ugrabil moteni moški in jo več let zadrževal v ujetništvu v podzemnem bunkerju, napisali članek. Članek so začeli z izredno lepo mislijo:

“Največja svoboda ni skrita v prostem gibanju ali pravici do govora in lastnega odločanja, pač pa v glavi in mislih. Tam je neomejena, nihče ti ne more narekovati ali brati misli, zlomiti duha, vzeti upanja, želja, sanj ali volje, če mu tega ne dovoliš. Nekdo te lahko podredi telesno, te strada, pretepa in ti načrtno daje občutek šibkosti, medtem ko izkazuje svojo nadmoč, vendar v glavi postaneš suženj le v primeru, da se za to odločiš sam.”

Originalno se članek nahaja na naslednji povezavi:

Dnevnik: Nataschinih 3096 dni: Ker nisem zlomljena žrtev, predstavljam protislovje

Tu gre sicer za aplikacijo na konkreten primer, ki govori predvsem o telesnem mučenju osebe. Dosti ljudi pa je deležnih psihičnih pritiskov, ki so lahko enako pogubni na ljudi, v kolikor jih ti prizadenejo, torej v kolikor se ljudje zavestno odločijo, da postanejo sužnji teh pritiskov.

Misel je zelo lepa in marsikdo se lahko poistoveti z njo (skozi primerne prilagoditve – kot smo že rekli, misel je aplicirana na konkreten primer s konkretnimi značilnostmi, v primeru Natasche Kampusch je seveda glavna značilnost njena telesna oviranost v smislu zaprtosti v majhnem prostoru – Priklopil je Kampuschevo imel fizično izolirano v bunkerju. Pri drugih ljudeh je lahko ta zaprtost tudi drugačna, ne nujno telesna.). Kot je znano iz znanega romana Samuela Backetta, Čakajoč na Godoja (Čakajoč Boga), največji pekel si ustvarjajo ljudje med seboj, bolje povedano, nekateri drugim, saj niso vloge storilcev in žrtev tako zelo porazdeljene, nekateri so bolj žrtve, nekateri pa bolj storilci).

Dejansko res velja. Vsakdo postane suženj, v kolikor to postane v lastni glavi in se prepusti nadmoči tistega ali tistih, ki mu želijo škodovati, telesno ali psihično.

To misel lahko izvzamemo in jo apliciramo tudi na druge stvari.

V končni fazi pa seveda velja, da so največja ovira k svobodi človekovi lastni možgani. Če se pustiš biti suženj, potem postaneš suženj.

Značke prispevka: natascha kampusch