Dossier korupcija

nedelja, 19.december.2010 - 07:07

Ali je res, da je Upravna enota Novo mesto nasprotovala popisu Romov v občini Škocjan?

Romska populacija v Občini Škocjan se kljub številčnosti sooča s težavami, ki so posledica tudi neurejenih evidenc, kar zadeva Rome, zaradi česar je tem onemogočena primerna integracija v tisto lokalno okolje.

Kolikor nam je znano, je novi župan občine Škocjan, Jože Kapler, napovedal sestanek s predstavniki več ministrstev, s katerimi se bo pogovarjal o romski problematiki v občini Škocjan, natančneje o Romih v Dobruški vasi.

Romov je namreč v občini Škocjan, ki šteje okoli 3000 duš (živih duš, seveda), nekje 250. Po uradnih informacijah naj jih tam praktično ne bi bilo, saj se na popisu prebivalstva iz leta 2002 noben Rom ni opredelil kot Rom.

Tako je v občini Škocjan neko čudno stanje, ko ima le ta eno večjih strnjenih populacij Romov v Sloveniji, ki pa uradno sploh ne obstaja.

Sicer je nekdanji župan občine Škocjan, Anton Zupet leta 2008 podal zaskrbljujoče očitke, da naj bi Rome izkoriščali nekateri gospodarski subjekti v občini Škocjan za nižanje želenih gospodarskih zemljišč, ki so v lasti te občine. O tem smo izčrpno pisali tukaj.

Romov je v škocjanski občini glede na njeno majhnost relativno veliko, ta občina je celo najbolj znana ravno po romskem naselju Dobruška vas, sicer verjetno te občine večina Slovencev sploh ne bi poznala, ampak bi bila zgolj še ena od manjših občin.

Po besedah Romske zveze Slovenije je občina Škocjan prejela sredstva v okviru Romskega zaposlitvenega centra. O tem je poročal tudi časopis Dnevnik leta 2005 (gre za ljubljanski časopis, ki pa zelo rad obravnava romsko problematiko na Dolenjskem). Takrat je tedanji župan Občine Škocjan, Anton Zupet, povedal, da v občini Škocjan živi 170 Romov, od tega pa so samo trije zaposleni, od teh treh dva prek javnih del (s pomočjo države). Sedaj je po besedah novega župana Jožeta Kaplerja, Romov okoli 250. Koliko jih je zaposlenih, če sploh kdo, glede na gospodarsko krizo, je sedaj vprašanje.

No. Pri Romih je težava, da niso primerno zavedeni v uradnih evidencah. Po našem mnenju bi morali biti popisani, vključno s stalnim prebivališčem, če ga premorejo. Preštevanja Romov so vsa na ravni nekih pavšalnih številk, ne pa konkretnih uradnih informacij.

To onemogoča natančne projekte za pomoč tem ljudem.

Nekateri krivijo za dejstvo, da Romi niso bili popisani, Upravno enoto Novo mesto.

Mnenja smo, da je potrebno to enoto pripraviti do tega, da izvede načrt in popiše Rome na svojem področju, ter tako zadevo da v uradne okvire, ki bi lahko pomagali pri določanju ukrepov za pomoč Romom (v končni fazi tudi, katere občine bi morale imeti obveznost romskega svetnika in imele pravico do pomoči v namene urejevanja romskega vprašanja in podobno).

Romi so namreč na tistem področju v močno podrejenem položaju. Tamkajšnjim Romom se je najhujši dogodek zgodil leta 2005, ko sta v bombnem napadu slovenskih “domoljubov” zaradi sovraštva umrli dve Romkinji. Po sodno nepotrjenih informacijah naj bi napad naročil občan občine Škocjan, a ga je sodišče zaradi pomanjkanja dokazov izpustilo, na prostosti pa so tudi napadalci. No. Lani so pa potekali protesti proti pokopu umrle Romkinje. Skratka. Zadeve glede Romov so v občini Škocjan zelo neurejene.

Morda pa bo napovedani sestanek novega župana s predstavniki ministrstev prinesel kakšne premike tudi na tem področju.

Na koncu še enkrat izkoriščamo priložnost, da povemo. CGP in občina Škocjan naj uredita cesto (Štrit – Dobruška vas) pri Romih. Tisto, kar se nahaja pri urejenem avtocestnem priključku Dobruška vas, je sramota za občino Škocjan in sramota za podjetje CGP, pa tudi za DARS, saj je ta cesta oskrbovalna cesta za avtocesto A2 na tistem delu. Da niso sposobni dokončati ceste na tistem koncu, kjer je vse drugo urejeno, je grozljivo. To je tudi skrajno žaljivo do Romov, ki živijo v tamkajšnji neposredni bližini, pa tudi do ljudi, ki naj bi cesto uporabljali, glede na to, da se je svoj čas nekdanji župan Anton Zupet hvalil, da bo ta cesta povezovala vzhodne vasi Krajevne skupnosti Bučka z avtocesto. Če je na delu pri Štritu potrebna večja investicija, pa v Dobruški vasi, kjer manjka manjši del ceste (mogoče 30 – 50, največ 100 metrov) pa to ni tako huda investicija, zato je še toliko bolj vprašljivo, zakaj ni realizirana (edini razlog je očitno diskriminacija tamkajšnjih Romov).