Dossier korupcija

sobota, 6.marec.2010 - 07:48

Država mora poskrbeti, da se afera Bulmastifi več ne pripeti

Po tem, ko je bilo povedano toliko o aferi bulmastifi, je prišel čas, da se na zadeve začne gledati bolj normalno in preudarno. In sicer v smislu, da se preprečijo tovrstne tragedije v prihodnje.

To, kar se je zgodilo Stanislavu Megliču, je seveda zelo neprimerno. Tako brutalen napad psov bi moral imeti za cilj hujše ukrepe, ne glede na to, kdo je lastnik psa in kako vpliven je, to je nauk zgodbe.

Stanislav Meglič se je sicer nam zelo zameril s tem, ko je sodeloval v fanatični skupini kvazi puritancev, ki so s svojimi primitivnimi stališči spremljali razpravo o novem družinskem zakoniku, še posebej zato, ker so politični desničarji in nacionalisti v državi povezovali domnevno spolno zlorabo psov z določenimi drugimi stvarmi, recimo z istospolno usmerjenostjo, s čemer so želeli na zelo primitiven način degradirati posamezne ljudi. Vsi, ki so sedeli na balkonu Državnega zbora v majicah z napisom hvaležen sem za mamo in očeta (napis sploh ni sporen, da ne bo pomote, napis je zelo lep in dober, sporne so ideje, ki so jih ti ljudje (ki so nosili majico s tem napisom) imeli), v času, ko je potekala parlamentarna razprava o družinskem zakoniku, so sramota za slovensko demokracijo, velika sramota. V to ni dvoma. Med njimi je sedel tudi Stanislav Meglič, kar se nam je zdelo skrajno zavrženo in čista zloraba v politične namene. Ravno zato nam kot osebnost Stanislav Meglič sploh ne ustreza več. Lahko bi rekli, da je kar pomenljivo, da je usoda (lahko rečemo tudi Bog) želela, da so napadli od vseh ljudi ravno njega. Čeprav pa ne vemo, ali je on postal naknadno takšen kot fanatična skupina, v kateri je sodeloval na dan razprave o družinskem zakoniku, in je takšen postal zaradi slabega delovanja pravne države in je s tem pokazal svoj revolt, ali je bil vedno takšen. Če je bil vedno takšen, potem je napad psov ravno nanj pomenljiv, sicer ne.

Skratka. Zaradi sodelovanja v tako sporni skupini ljudi, skupini s tako primitivnim in nazadnjaškim ter nestrpnim, načinom razmišljanja, zavitim v celofan boja za tradicionalno družino, ki je pa nihče ali nič (niti družinski zakonik) ne napada ali ji osporava pomembnost, je gospod Meglič človek, ki mu sami po novem zelo težko damo kakšno posebno sočutje. Če pa zanemarimo to negativno dejstvo, ki je sedaj znano o njem, pa je seveda njegov primer zelo tragičen.

V časopisu Dnevnik so opisali v povezavi s psom Atosom, najbolj mirnim psom med štrimi bulmastifi, ki so napadli Megliča, kako je potekal napad psov. Napad je bil seveda grozljiv.

Tudi gospod Meglič je rekel, da Atos ni vedno napadal. Drugi psi so Megliča vseskozi grizli, Atos pa v intervalih. Najbrž so zato kinologi ravno njega najbolje ocenili. Gre torej za psa, ki sicer ni bil agresiven, je pa podlegel nagonu tropa.

Problem je bil vrnitev vseh psov Baričeviću. Oblasti, če so že vrnile pse, bi morale vrniti Baričeviću le enega psa. To je bila torej napaka oblasti, ki je pripeljala do tragičnih poseldic. Oblasti so praktično ubile Baričevića. On je deloval čustveno, zato manj razumsko, ker je bil pač navezan na pse, medtem ko je pa oblast delovala neprimerno in je podlegla čustvenemu doživljanju psov vplivnega zdravnika.

Problem je bil v tem, da so psi imeli zgodovino nasilnega obnašanja, pa se to ni upoštevalo.

Primer Baričevič oziroma afera bulmastifi je torej lahko v poduk vsem. Tudi prijatelji Baričevića bi bili veliko boljši prijatelji, če bi mu prijateljsko rekli, da je bolje, da psov nima, vsaj ne vseh, ampak verjetno je tako vneto zagovarjal svoj prav, da so mu zato priskočili na pomoč kot pomoč prijatelju v stiski, kar se je pa izkazalo za zelo napačno potezo. Kot smo rekli že enkrat prej (to temo smo sami zelo temeljito obravnavali, že od napada na Megliča dalje), da so čustva v tem primeru premagala razum. Kjer je preveč čustev, je razum na stranskem tiru, smo zapisali. In ravno to se je zgodilo v primeru bulmastifov.

Iskanje krivcev pa je po vsem znanem, zelo težko. Gre namreč za zgodbo, kjer je veliko čustev in zato nepremišljenjega vedenja in se nikakor ne more ta konkreten primer dati v segment neke korupcije kot recimo v kakšnih drugih aferah.

Značke prispevka: afera bulmastifi