Dossier korupcija

sobota, 1.januar.2011 - 06:16

SCT, T-2 in CPM vložili predlog za začetek prisilne poravnave

SCT, T-2 in CPM so podali predlog za prisilno poravnavo

Slovenska podjetja v težavah množično vlagajo predloge za začetek prisilne poravnave. Kot je znano, je k prisilni poravnavi sprva težila tudi velenjska gradbena baronesa Hilda Tovšak, ki je svoj odhod z mesta direktorice podjetja pogojevala s tem, da bi podjetje šlo v prisilko in ne v stečaj. Najprej je celo šlo v prisilno poravnavo, a je nova uprava, pritisnjena s strani upnikov in delavcev na koncu vendarle sprejela odločitev o stečaju podjetja. Ni odveč pripomniti, da v primeru neuspele prisilne poravnave vso škodo, ki pri tem nastane, od začetka prisilne poravnave do uvedbe stečaja morajo poravnati vodilni v podjetju, zatorej je prisilna poravnava dobra le v primeru, da za podjetje obstojijo še vsaj kančki upanja za okrevanje, sicer je najboljši stečaj.

S težavami se je zaradi finančne krize soočilo veliko podjetij (in bank). Med njimi SCT, ki je v ogromnih dolgovih, samo NLB banka naj bi terjala od njega več kot 100 mio evrov. SCT si prizadeva za uspeh posla v Rusiji in v Libiji, če vsaj eden od poslov ne uspe, je usoda podjetja lahko že zapečatena. Je pa res, da bo podjetje, če gre v stečaj ali ne, odpustilo veliko delavcev, vsaj polovico. SCT je pred kratkim podal predlog za prisilno poravnavo zaradi insolventnosti.

Po določenem predlogu podjetje SCT upnikom (predvsem bankam) ponuja poplačilo tretjine terjatev v dobi petih let.

Predlog za prisilno poravnavo so podali tudi v cerkvenem podjetju T-2, po katerem po določenih informacijah lovke spet stegujejo gospodarstveniki iz desnega političnega miljeja (mariborska gospodarska hobotnica). To podjetje je v resni krizi, saj ima blokirane račune, Telekom Slovenije je zaradi dolgov podjetja T-2 do te družbe (okoli 13 mio evrov) že večkrat predlagal stečaj podjetja, podjetje T-2 pa vztraja pri poslovanju z upanjem, da bo uspel z odškodninsko tožbo proti Telekomu Slovenije v vrednosti 130 mio evrov zaradi zlorabe prevladujočega položaja v družbi.

Pri T-2 je zanimivo tudi obnašanje tujih svetovalcev cerkvenega holdinga Zvon ena (svetovalce so zbrali v centru katoliške cerkve, Vatikanu), ki so dali naslednje predloge za rešitev Zvona, v okviru katerega je tudi podjetje T-2:

– lastnikom ne bo predlagana dokapitalizacija podjetja

– Zvona ena in T-2 se bosta reševala v paketu, kot celota

– klerikalni gospodarstveniki iz tujine so dali predlog, da bi kar sami vodili sanacijo podjetja T-2, Zvon Ena pa bi odprodajal naložbe, s katerimi bi poplačal banke upnice

– klerikalni gospodarstveniki od upnikov Zvona Ena pričakujejo odpis terjatev v vrednosti 50 milijonov evrov, reprogram kratkoročnih posojil v dolgoročna in pretvorbo terjatev v podrejeni dolg, na podlagi česar bi bile banke poplačane prednostno pred lastniki, a vse bi se zamaknilo za 5 let.

Banke nad klerikalnimi predlogi za sanacijo Zvona Ena niso preveč navdušene.

Predlog za prisilno poravnavo pa je vložilo tudi podjetje CPM, cestno podjetje Maribor. Cestno podjetje Maribor je v resni krizi, izklopili so mu vodo zaradi neplačanih računov, bančne račune ima že več mesecev blokirane. Zaradi dolgov pa so mu že začeli rubiti gradbeno mehanizacijo. Zaradi problemov podjetja CPM je pod vprašajem tudi dokončanje zloglasnega predora Markovec.

Postopek prisilne poravnave ponavadi predpostavlja določen odpis dolgov oziroma terjatev upnikov (odvisno iz katerega zornega kota se gleda, in sicer, kar je za upnika terjatev do dolžnika, je za dolžnika dolg do upnika) in odložitev plačila dolga v prihodnost.

Nekateri niso najbolj navdušeni nad prisilkami, saj menijo, da tako podjetja zlorabljajo pravno inštanco za izogib poplačilu dolgov (kar seveda obremeni upnike). To se jim zdi nepošteno do upnikov podjetij, ki gredo v prisilno poravnavo.

Značke prispevka: mariborska nadškofija, sct, stečaji, t-2