Dossier korupcija

nedelja, 9.januar.2011 - 06:52

Skrajno neokusno napadanje sodnikov zaradi afere Baričević, to je afere bulmastifi

V kateri krog pekla bi Dante Alighieri uvrstil Slovenijo in njene prebivalce v svoji Božanski komediji?

Če obrazložimo sliko, katero smo podali. Gre za prikaz Danteja in Vergila, ki gledata prebivalce pekla. Slika predstavlja peti krog pekla. Gre za ljudi, ki so podlegli grehu sovraštva in zato so obsojeni na večno bojevanje (pretepanje) med seboj.

Predvsem na slovenski politični desnici obstaja tako pokvarjena človeška zalega, da jo je potrebno iskati. To se je pokazalo (tudi) v primeru Baričević.

Tragedija neke osebe in tudi živali se je zlorabila za pokvarjen napad na politično stranko LDS.

Na Dossier korupcija imamo eno najbolj obsežnih zbirk prispevkov in člankov o celotni aferi bulmastifi – sami smo bili po napadu na Stanislava Megliča tudi zelo kritični do neukrepanja glede psov, čeprav smo kasneje, po šokantnih odkritjih, naše mnenje nekoliko spremenili – a smo vse prispevke, kjer smo pisali o aferi bulmastifi namerno umaknili, ker se nam je zdelo početje določenega dela politike skrajno neokusno in pokvarjeno.

Po eni strani imamo človeka, katerega se je zaradi določenih posebnosti, kar zadeva njegov spol, posthumno popolnoma degradiralo, celo z objavo golega mrtvega telesa te osebe na enem od ruskih spletnih strežnikov, povezovanje te osebe z neko politično stranko in posameznimi populacijami v državi z namenom diskreditacije posameznih ljudi in politikov.

V umazane politične igre se je zaradi političnih zvez z desnico grdo vpletlo tudi slovensko tožilstvo, ki je sproduciralo neko fiktivno tretjo osebo, ki naj bi bila v času smrti poleg Baričevića, zgolj zato, da bi lahko pritiskalo na policijo, da čim več časa obravnava primer, da bi lahko politična desnica čim bolj očrnila stranko LDS in posamezne ljudi. Če ne bi bilo fikcije tretje (dejansko druge) osebe, bi bil namreč primer hitro zaključen, saj je domnevni storilec (zoofilije) mrtev.

To je povzročilo izjemno mobilizacijo sovraštva in sovražnega govora v tej primitivni državi z jugovzhoda Evrope.

Kljub že siceršnji bizarnosti samega primera (domnevna zoofilija, spol umrlega, poskusi samomora in samomor ene od lastnic psov, še drugi primeri napadov omenjenih psov in podobno) je bizarno še eno dejstvo.

Desni politiki obenem napadajo in totalno degradirajo neko osebo, to je Sašo Baričevića, po drugi strani se pa gredo neke duhobrižneže, češ kako je država delovala neprimerno, ker je povzročila, da se psov ne usmrti in se jih vrne lastniku.

Tu je potrebno vedeti eno stvar. Res je, da je država, morda tudi zaradi prijateljskih vplivov pomembnih oseb, povzročila, da se nevarnih psov ne usmrti. Vendar eno je pa tudi res. Dejstvo je, da je po napadu na Stanislava Megliča po sodni bitki za pse, ki je rezultirala z vrnitvijo psov lastniku, vendarle prišlo do tega, da je lastnik pse dosti bolj pazil, da ne bi ti kakorkoli ogrožali okolico.

Čeprav se je izkazalo, da so zaradi svojstvenega načina življenja ti psi bili več kot le hišni ljubljenčki, ampak to je bizarno dejstvo, ki se je izvedelo šele naknadno in zgolj pojasnjuje, zakaj je Baričević tako vneto želel, da se psov ne usmrti in verjetno zelo moledoval pomembneže, naj mu omogočijo, da ohrani pse.

Vendar. Pomembna je še ena stvar, na katero se pozablja. Lastni psi so raztrgali tisto osebo, ki je sama najbolj kriva za to, da so psi bili vrnjeni nazaj tej osebi.

Če bi spet prišlo do napada psov na neko tretjo osebo, potem bi bilo upravičeno bentenje zoper državo zaradi tega, vendar v konkretnem primeru je šlo za smrt tiste osebe, ki je odgovorna za neusmrtitev psov.

Primer je ravno zato bizaren.

Nekateri politiki v isti sapi napadajo umrlega kot tudi dejstvo, da so bili psi umrlemu vrnjeni.

Ravno zato je več kot očitno, da gre za zlorabo nekega tragičnega dogodka za napad na politiko.

Ni glavni razlog nekaterih neka velika skrb za pravno državo, kot želijo lažnivo prepričati ljudstvo, ampak priročen primer za napad na neko stranko.

Kolikor je znano, so se v zvezi s tem začele oglašati še nekatere druge ustanove, recimo radikalno fundamentalni predstavniki katoliške cerkve, ki so celo prvo večjo človeško žrtev bulmastifov zlorabili skozi sodelovanje v bizarni Civilni iniciativi za družino in pravice otrok.

Skratka. Afera bulmastifi se želi zaradi svoje bizarnosti zlorabiti za napad na neko stranko, čeprav je pa res, da kljub vsej bizarnosti primera, ki bi bil izvrstna podlaga za kakšen psihološki triler, ta primer ni nekaj zelo posebnega. V Sloveniji je veliko več afer, ki so povzročile veliko več škode, ampak nekateri očitno želijo skozi to afero preusmeriti pozornost z njih, vendar takšni poskusi so pripeljali že do fašistoidnih vzorcev predvsem pri slovenski politični desnici in nacionalističnih strankah in gibanjih.

Zato je ta afera tako problematična.

Če podamo plastičen prikaz.

Poleg številnih primerov pedofilije v katoliški cerkvi, je pred kratkim prišlo še do enega gnusnega zločina, katerega je zagrešil očitno pohotni duhovnik. In sicer je prišlo do posilstva neke ženske s strani duhovnika v neki cerkvi v Nemčiji. Duhovnik je namreč pijano žensko, ki je prišla v cerkev, še dodatno oskrboval z alkoholom (verjetno s simbolično Kristusovo krvjo (posvečenim vinom, ki ga pije iz keliha pri mašah)), dokler ni bila totalno pijana in je zaspala. Ko se je ženska zbudila, je ugotovila, da nima več spodnjih hlačk, da je naga, pokrita pa je bila z duhovnikovo kuto, poleg je ležal pa nag župnik. Prijavila ga je zaradi posilstva.

Če bi se nekdo obnašal kot slovenska politična desnica, bi lahko tudi ta primer duhovnika nekdo generaliziral na način kot da so vsi duhovniki in pa verujoči moški, ki prihajajo na maše v cerkve neki spolni izprijenci, ki samo čakajo priložnost, kako spolno zlorabiti nemočne osebe (bodisi otroke, bodisi ljudi, ki so zaradi določenih razlogov nemočni – žensko je recimo omenjeni nemški duhovnik napil, preden jo je spolno zlorabil).

V Sloveniji se je zgodilo podobno. En skrajno bizaren primer (afera Baričević) se je posplošilo na celotne množice ljudi, tudi takšne, ki so čisto neprimerljive in celo na neko stranko (LDS). Celo slovenska katoliška cerkev, ki bi že zaradi nemorale v lastnih vrstah lahko bila čisto tiho, se je prek nekaterih pošastno primitivnih in miselno totalno zblojenih duhovnikov, od katerih so nekateri celo člani komisije za Pravičnost in mir, šla neko križarsko vojno zoper posamezne ljudi.

To je tisto, kar je povzročilo zamretje afere bulmastifi, ker se je vse skupaj spremenilo v neko inkvizicijsko gibanje, katerega namen je bil v ozadju politični boj za oblast desnih političnih strank (poskus degradacije stranke LDS in levice na splošno) in slovenske katoliške cerkve (nasprotovanje posameznim členom novega družinskega zakonika).

Zelo žalostno je, da je pri vsem tem sodelovalo tudi slovensko tožilstvo, ki si ne bi smelo dovoliti postati politično orodje za koristi posameznih političnih strank.

Takšnemu inkvizicijskemu gibanju pa se je uprla tudi sodna srenja, ki je odločila, da se ne bo udinjala poskusom nekaterih, da bi se profesionalno diskreditiralo nekega sodnika le zato, ker je pač brat pravosodnega ministra Aleša Zalarja, ki prihaja iz stranke LDS, da bi se fiktivno ustvarila neka zveza in “dokazalo” kriminalno delovanje neke “mreže”, kar bi slovenska desna politika s pridom spet izkoristila.

Na žalost sami zelo dobro vemo, kakšna golazen obstaja v tej državi in kakšne pokvarjenosti so sposobni nekateri, tako na levici kot na desnici. Res žalostno je, da v tako majhni državi, kot je Slovenija, obstaja tako veliko pokvarjenih ljudi ali se pa vsaj ti pokvarjenci želijo postaviti v ospredje, tudi skozi najbolj nečloveška in zlobna dejanja zoper posameznike. Še posebej je problematična slovenska mediokriteta.

Recimo. LDS in Katarino Kresal se je začelo najbolj napadati po tem, ko je prejela nekaj nagrad zaradi popularnosti in prepoznavnosti. Takrat, ko se jo je izpostavilo. Že sicer so jo nekateri želeli politično totalno degradirati, kar jim je očitno tudi precej uspelo, afera bulmastifi pa jim je prišla kot naročena za to.

Res žalostno je videti, kakšna golazen in gniloba v tej državi splava na površje in to na kakšen primitiven in pokvarjen način prihaja do tega. Skozi človeška trupla (pa tu ne mislimo na Baričevićevo truplo, ampak na trupla še živih ljudi, ki se jih brezobzirno tepta zavoljo lastnih koristi) in skozi pošastne zlorabe tako moralnih kot dejanskih zakonov.

To je slovenska žalostna realnost. Dobro bi bilo vedeti, v kateri krog pekla bi Dante razvrstil Slovenijo glede na njegovo klasifikacijo ljudi v Božanski (tragi)komediji. Prav srhljivo je videti, kakšna oblastna alternativa se obeta Sloveniji, alternativa, ki meji na popoln totalitarizem in širjenje sovraštva.

Dnevnik: Bulmastifi: strokovnega nadzora nad delom upravnega sodišča ne bo

Delo: Rajko Pirnat: »Sodniki 
so odgovorni javnosti, ne izvršni oblasti.«

Značke prispevka: afera bulmastifi