Dossier korupcija

sreda, 19.januar.2011 - 06:34

Razvojna klavzura: Koalicijske stranke so se (navidezno) pomirile in potrdile nadaljnje sodelovanje v vladi

Vladne stranke so se spet konsolidirale. Upamo, da tokrat za dalj časa.

Stranke vladne koalicije so bile nekaj časa precej sprte, nezadovoljstvo je povzročalo tudi izgubljanje javnomnenjske podpore nekaterim strankam zaradi dolgo časa trajajoče gospodarske krize, ki je prinesla med državljane precej nemira in nezadovoljstva.

Vendar očitno se zadeve vendarle umirjajo.

Že dan pred tem so koalicijske stranke sprejele določene usmeritve. Natančneje 6 smernic:

– konsolidacija javnih financ:

– zmanjšanje proračunskega deficita pod 3 odstotke

– stabilizacija dolga brez večjih davčnih bremen

– učinkovitejše črpanje sredstev iz skladov Evropske unije

– želja: doseči fiskalno stabilnost ob vzdržni gospodarski rasti

– izboljšanje plačilne discipline:

– določitev še vzdržnih plačilnih rokov za čim hitrejše plačilo obveznosti

– izvajalci, ki ne bodo poravnali vseh obveznosti do podizvajalcev bodo izločeni iz nadaljnjih javnih razpisov

– uveljavitev menice za zavarovanje plačil do podizvajalcev 

– učinkovitejši pregon gospodarskega kriminala (4 zakoni):

– zaseg in odvzem nezakonito pridobljenega premoženja z obrnjenim dokaznim bremenom

– pospešitev kazenskih postopkov z obveznim pogajanjem med tožilstvom in obrambo

– določitev javnofinančno kaznivih dejanj, ki doslej še niso bila definirana

– ustanovitev specializiranih tožilstev in specializiranih oddelkov sodišč za pregon  gospodarskega in organiziranega kriminala.

– izboljšanje pogojev za delovanje dobrih podjetij:

– zagotovljena pomoč bank dobrim podjetjem

– povečevanje konkurenčnosti in spodbujanje podjetništva

– izboljšanje delovanja trga dela

– poenotenje obveznosti in pravic prek socialnega dialoga

– zvišanje zneska minimalne plače (še ni popolnoma dorečeno)

– nova delovna mesta

– strukturni ukrepi ter institucionalne prilagoditve

– vzdržnost zdravstvenega sistema:

– natančna določitev pravic iz obveznega zavarovanja

– popolnoma ločeno prostovoljno zavarovanje

– več pozornosti namenjeno raziskovanju, človeškim virom in visokemu šolstvu, informacijski družbi, pomembnim infrastrukturnim projektom ter socialnim politikam (povezano tudi s spodbujanjem dobrih podjetij)

– želja: doseči socialno vzdržnost

Zgladili so tudi določene spore.

Kar zadeva Desus, še potekajo pogajanja o pokojninski reformi, kjer bi Desus žele doseči vsaj minimalen kompromis, ki bi zadovoljil njegove interese po preprečevanju prevelikega zaostajanja rasti pokojnin za rastjo plač.

Zmenili so se tudi glede sodelovanja v operacijah v Afganistanu, kjer so rekli, da bo izdelana izhodna strategija za umik slovenskih vojakov iz Afgnistana. To bo zadovoljilo predvsem stranko Zares. Če smo iskreni, nam osebno sodelovanje slovenskih vojakov v Afganistanu ne predstavlja nekega problema. V profesionalni vojski je namreč normalno, da vojaki gredo tudi na vojaške misije in so seveda podvrženi nevarnosti. Gre za zavestno odločitev vojaka, ko se odloči za takšno zaposlitev. To je pač naše mnenje. Da ne bo pomote. Sami nimamo nič proti niti temu, da se slovenski vojaki umaknejo, ampak niti proti temu, da ostanejo.

Zmenili so se tudi, da bodo v zakonsko proceduro dali zakon, ki bo po novem onemogočal združljivost poslanske in županske funkcije. Tako naj Slovenija v prihodnje več ne bi imela županov, ki so hkrati poslanci, ampak bi bili ti funkciji ločeni. Ta člen je zelo nevšečen predvsem poslancem, ki so hkrati župani, ker nekaterim očitno kar ustrezna, da imajo dve funkciji. Zato je vprašanje, če bo ta zakonodaja v končni fazi sprejeta.

V dveh tednih naj bi se dogovorili tudi za to, kaj bodo s pogodbo s Patrio, ali naj jo razdrejo ali kako drugače dorečejo v okviru danih možnosti.

Koalicija bo v proceduro dala popravke volilne zakonodaje. Upamo, da gre res zgolj za popravke in ne za željo po večinskem sistemu, ki daje preveč moči zgolj eni stranki.

O ustavnih spremembah bo beseda tekla nekoliko kasneje, saj se je potrebno s tem uskladiti še z opozicijo. Znano je, da je recimo SDS velika zagovornica sprememb ustave, tako bo lahko pokazala, ali je mislila s tem resno in ali bo sprejela že sedaj spremembe, ki jih bo morda predlagala koalicija.

Razpravljali pa bodo tudi o Družinskem zakoniku. Ta del bomo malo bolj pokomentirali. Glede tega naj povemo, da smo sami želeli pred nekaj meseci napisati članek, kjer bi pozvali o premisleku glede tega, da bi se umaknil člen, ki dovoljuje istospolnim osebam posvojitev otroka, vendar smo spremenili politiko na Dossier korupcija in smo se odločili, da vse članke, ki obravnavajo omenjeno tematiko, in še nekatere druge ideološke teme umaknemo, zatorej tega članka nismo nikoli realizirali. Čeprav sedaj opažamo, da so očitno tudi drugi za umik tega člena. Nas ta člen v Družinskem zakoniku sicer sploh ne moti, še več, po našem mnenju predstavlja enega najbolj plemenitih členov z vidika enakosti pravic za vse ljudi. Umik tovrstnega “spornega” člena (ki je sporen samo zaradi primitivnosti nekaterih ljudi, ne pa zato, ker bi bil dejansko sporen) pa je očitno potreba zavoljo zaščite celotnega Družinskega zakonika. Na žalost je Slovenija izredno primitivno okolje v pogledu nestrpnosti. Ravno homofobija pa je po stopnji sovraštva ena najhujših, če ne kar najhujša oblika nestrpnosti v Sloveniji. Slovenci so torej nekako najbolj nestrpni ravno v pogledu istospolnosti, kar dokazujejo številni negativni dogodki. Če se osredotočimo na istospolnost, lahko rečemo, da že zgolj domneva, da je nekdo istospolno usmerjen, v takšni družbi, kot je slovenska, lahko povzroči izjemno negativne reakcije predvsem primitivnih in sovražnih skupin ljudstva, ponekod celo socialno izključitev posameznikov, za katere se domneva, da so istospolno usmerjeni. Gre za izjemno ukoreninjeno sovraštvo do posameznih skupin v tej državi, ki meji na fašizem. Na žalost Slovenija kaže svoj “gnili” obraz že s tem, da je na mestu podpredsednika Državnega zbora Republike Slovenije imenovana oseba, ki bi si zaradi širjenja sovraštva v poštenih razmerah prej zaslužila kakšno mesto v zaporni celici kot pa mesto podpredsednika slovenskega parlamenta – ta oseba je po našem mnenju sramota za Državni zbor, razmere na tem področju pa kaže tudi priljubljenost strank, ki podpirajo tovrstno sovraštvo med slovensko populacijo. To so stranke SDS, SNS, sicer tudi NSI (ki pa ni tako priljubljena, ker je percepirana kot cerkvena stranka, po drugi strani ji je pa veliko privržencev “pojedla” SDS, ki ima željo postatí edina stranka desnice). Nekateri so sposobni v svojem sovraštvu narediti čisto vse, da zatrejo posamezne osebe, zatorej je razumljivo, da bodo v svoji primitivni nestrpnosti naredili čisto vse, da zatrejo tudi Družinski zakonik v sedanji obliki. Zatorej morda za začetek res ne bi bilo slabo, da se “sporni” člen zakonika umakne in se zaenkrat najdejo morda drugačne oblike zakonodaje, ki bi dale izvzete zakonske možnosti posameznim ljudem na kakšen drugačen način. Nas sicer pri Družinskem zakoniku bolj moti člen, ki preveč kriminalizira “bojda” nasilje nad otroci, v smislu, da se kriminalizira že kakšna vzgojna klofuta, ki seveda ni najbolj primerna, ampak se je ne da okarakterizirati kot neko nasilje. Ta člen je tisti, ki je morda do določene mere dejansko sporen, ne pa tisti, katerega imajo določene primitivne strukture slovenskega življa za spornega. Vztrajanje LDS-a v pogledu enakosti pred zakonom za vse ljudi ne glede na osebne okoliščine posameznikov je hvalevredno, vendar vprašanje je, ali je Slovenija kot družba sposobna iti čez lastno globoko ukoreninjeno sovraštvo in nestrpnost. O tem močno dvomimo. No. Toliko o tem.

Očitno je prišlo do neke konsolidacije, ampak upamo, da bodo to trdnost v koaliciji ohranili tudi prihodnje dni do konca mandata, ne pa da bodo že jutri pozabili na vse, kar so se dogovorili. Fokus, kot smo to povedali v enem prejšnjih člankov, mora biti usmerjen vedno.

Dnevnik: Predsedniki koalicijskih strank dorekli šest prioritet

RTV Slovenija: Pahor: Dosegli smo načelno soglasje o razvojnih prioritetah

---

Značke prispevka: vlada