Dossier korupcija

sreda, 19.januar.2011 - 10:02

Franc Križanič opozarja na napačen izračun dolga države s strani nekaterih nedržavnih inštitucij

Matejo Duhovnik bo potrebno potegniti za ušesa in ji reči, naj gospodarno ravna z denarjem DARS-a.

Mateja Duhovnik bi si morala pri vpogledu v finance DARS-a na nos navezniti očala in jih ne držati v rokah. Dolg mora namreč videti preden naraste do takšne mere, da ga lahko vidi tudi brez očal.

Evropsko komisijo so močno razburile informacije o zadolženosti slovenske države, ki naj bi kazale, da je Slovenija zadolžena več kot bi smela biti zadolžena po maastrichtskih pravilih. A slovenski finančni minister Franc Križanič opozarja, da so bili izračuni napačni, saj so vsebovali tudi postavke, ki pri izračunu dolga po metodologiji ESA 95 ne bi smele biti vštete.

Več o metodologiji ESA 95 si preberite tukaj.

Pod metodologijo ESA 95 sodijo vse tiste finančne enote, ki manj kot 50 odstotno pokrivajo svoje stroške s tržnimi prodajami. Takšnih subjektov je okoli 2500.

Nekateri pa so v dolg države šteli tudi podjetja oziroma finančne enote, ki več kot 50 odstotkov stroškov pokrivajo s tržnimi prodajami (DARS, Slovenske železnice in podobno). Med njimi so šteli tudi njihov dolg, kar pa ne bi smeli.

Ta dolg bi se lahko štel le v primeru, če podjetja ne bi zmogla pokriti vsaj polovice stroškov s tržnimi prodajami.

Niti državna poroštva tem podjetjem ne predstavljajo t.i. maastrichtskega dolga razen v primeru, da gre za dolg državnih podjetij in bank podeljen z državnimi poroštvi, ki svojih obveznosti ne izplačujejo tri leta zapored – država mora v tem primeru odplačati preostanek garantiranega dolga, kar se šteje v maastrichtski dolg, kar pa v Sloveniji ni primer, zatorej Ministrstvo za finance zavrače kalkulacije, ki kažejo presežek državnega dolga nad maastrichtskim kriterijem.

Ministrstvo skrbno spoštuje izračune dolga tako s strani slovenskega statističnega urada kot s strani EUROSTAT-a.

Najbolj problematično se nekaterim zdi podjetje DARS (ki je sicer znano po zelo čudnem in netransparentnem ravnanju z denarjem in pretirani radodarnosti, zaradi česar bi morala vlada resno premisliti o tem, da uvede strožji nadzor nad delom DARS-a), ki ima precej velik dolg. Če DARS ne bi zmogel odplačevati svojih obveznosti ali vsaj polovično pokrivati svojih stroškov s tržnimi prodajami (torej s prodajo storitev ali izdelkov na trgu), potem bi se njegov dolg štel v maastrichtski dolg in ustrezno močno povečal dolg Slovenije.

Vendar. To se ni zgodilo in zatorej tega dolga ni moč šteti v maastrichstski dolg, je pa stanje na DARS-u takšno, da potrebuje resen pristop. Po domače povedano. Matejo Duhovnik bo treba potegniti malo za ušesa in ji reči. “Ženska. Poskrbi za finance DARS-a. Z denarjem ravnaj gospodarno. Nočemo, da imaš prevelik dolg.”

Poleg Mateje Duhovnik pa bo verjetno potrebno opomniti še koga.

Delo: Dan D za dolg države?

Značke prispevka: DARS, vlada