Dossier korupcija

sobota, 13.marec.2010 - 06:44

Afera Prijatelj: Policisti šokirani ob neprofesionalnem delu državnega tožilstva

Policisti, ki so več mesecev preiskovali domnevna kazniva dejanja SNS-ovih poslancev, sploh pa enega poslanca, Srečka Prijatelja, so šokirani nad delom državnega tožilstva, zaradi česar celo grozi, da bo zaradi procesnih napak padel celoten primer.

Policija zatrjuje, da je tožilstvu postregla z zadosti dokaznega materiala, da bi to lahko pred sodišči normalno speljalo postopek, a da naj tožilka, zadolžena za primer ne bi primerno predstavila teh dokazov sodišču, zaradi česar je bil omenjeni poslanec iz vrst Slovenske nacionalne stranke izpuščen.

Postavlja se vprašanje, kako je možno, da zaradi napak tožilstva pade v vodo pomemben primer podkupovanja v Republiki Sloveniji.

Za obstoj pravne države nikakor ne sme biti zadovoljivo sprijazniti se z odločitvijo, ki izničuje pomembne policijske projekte.

Kar je pa najbolj sporno, je pa to, da je domnevna žrtev, poslovnež Marjan Mikuž prijavil poslanca Srečka Prijatelja,  zaradi izsiljevanja, celo zaradi groženj s strelnim orožjem. Zaradi problematičnega dela tožilstva ali sodišča, je človek, ki se počuti ustrahovanega in ogroženega na prepihu, saj je domnevni storilec kaznivega dejanja izsiljevanja na prostosti. Kot je znano, se je domnevna žrtev, to je Marjan Mikuž, skrila pred javnostjo. Upamo, da jo varuje slovenska policija, če je že slovensko tožilstvo ni bilo sposobno zavarovati.

To pa zato, da ne bi prišlo do vplivanja.

Takšno dogajanje na tožilstvu in na sodišču je izrazito slabo za dojemanje pravne države. Če se  bodo domnevne žrtve bale prijaviti storilce kaznivih dejanj zoper njih, ker ne bodo zaupale,da jih bo država (tožilstvo in sodstvo) zaščitilo pred njimi, potem se državi obeta še več kriminala.

Afera Prijatelj se mora raziskati do konca.

Če smo imeli veliko manjšo afero bulmastifi, ki so jo nekateri zgolj zaradi nekaj posebnosti preveč izpostavili, pa  gre tu za korupcijska kazniva dejanja, celo za politično korupcijo (letalski muzej in trgovanje s parlamentarnimi glasovi).

Vedeti moramo tudi to, da je poslanec SNS-a, ki je vpleten v afero Prijatelj, tudi član parlamentarne protikorupcijske komisije.

Kako si lahko država dovoli, da v komisiji sodelujejo osebe, ki nimajo osnovnih moralnih prvin glede na afere, v katerih nastopajo, in ki so same vpletene v čudne posle. To ni nobena popotnica za boj proti korupciji.

Zaradi neprimernih oseb, to ni samo ena, ampak vsaj dve, je parlamentarna komisija po zakonu o preprečevanju korupcije postala sinonim sprenevedanja in slovenske sramote.

Država Slovenija si ne bi smela dovoliti takšne blamaže, ki jo dejansko v slovenskem političnem prostoru izvajata stranki SNS in SDS, izrazito problematični stranki na slovenskem političnem prizorišču.

Še nekaj bomo rekli. Parlamentarna komisija od Kosove komisije pričakuje, da naj da ta vse podatke njim na vpogled. Kosova komisija to zavrača, ker je v prijavah korupcije preveč osebnih podatkov. Če v komisiji sodelujejo osebe, ki osumljene izsiljevanja in groženj, potem je grozljivo pomisliti, da bi podatki prišli v roke tako nemoralnih oseb, kot so očitno v omenjeni parlamentarni komisiji.

Kako si lahko država sploh privošči vse to? To je erodiranje pravne države. In to v veliki meri tudi zaradi slabega dela tožilstva ali sodišč, pač nekaterih struktur, zaradi katerih se državljani ne počutijo varne.

Slovenski tožilci in sodniki si ne bi smeli privoščiti neodgovornega obnašanja. V preteklosti je bilo takšnega obnašanja preveč in zato še vedno močno trpi zaupanje v pravno državo. Ker je Slovenija tako majhna, se pa vedno poraja vprašanje, ali so bile te napake zgolj naključne (čeprav morda tu so bile), ali posledica zvez.

Ne smemo pozabiti še nečesa iz afere bulmastifi, ki zopet poraja dvom v poštenost predvsem desnih strank.

Znano je, da so desne stranke bile precej sovražno nastrojene proti Barsosu, to dokazuje onemogočanje Barsosa pri želji po nakupu zdravilišča Rimske Toplice, gre za zgodbo, ki je postala znana, ker so nekateri podvomili, da je bil Sašo Baričević likvidiran s strani ljudi, ki so blizu politični desnici, da bi tako preprečili, da ob novi levi oblasti, ki je bolj naklonjena Baričeviću, Barsos pridobi Rimske toplice. Policija, kot je znano, ni našla podatkov, da bi bil Sašo Baričević umorjen.

Torej znano je, da politična desnica ni naklonjena Baričeviću že dalj časa. Stranke desnice in nacionalistične stranke, tako SNS kot SDS in še nekatere druge, so vedno izpostavljale, da so se pri Baričeviću kot pacienti zdravili, oziroma je bil on njihov osebni zdravnik, ljudje iz slovenske politične levice.

To so pogostokrat poudarjali.

Ob vsem tem se je pa zgodil poskus vloma v Barsos. Ne ve se, za kaj je šlo pri tem vlomu, ampak glede na to, da se je vlom, poskus vloma zgodil v času, ko so desne in nacionalistične stranke vseskozi govorile o levih politikih, katerih kartoteke so v Barsosu, se postavlja vprašanje, ali ni vlom bil poskus odtujitve zdravstvenih kartotek pomembnih levih politikov s ciljem pridobiti informacije za politično diskreditacijo.

V času, ko je imela afera Bulmastifi poln zamah, je nekdo želel vdreti v Barsos. So iskali zdravstvene kartoteke za politično diskreditacijo levih politikov?

Ravno zato je zelo problematično tudi, da se dajo vsi podatki recimo parlamentarni komisiji po zakonu o preprečevanju korupcije. Parlamentarna komisija po zakonu o preprečevanju korupcije želi prvenstveno pridobiti podatke o tem, kdo je prijavil podatke, povezane z afero Patria.

Ve se, da je afera Patria občutljiva tema, saj obravnava predvsem stranko SDS. Kot je postalo znano pred dnevi, je tudi generalna državna tožilka, ki  je politično blizu SDS-u, od policista v zadevi Patria zahtevala informiranje o celotni aferi. Zaradi tega je odstopila tožilka v primeru Branka Zobec Hrastar in zaradi tega stranki LDS in Zares zahtevata razrešitev Brezigarjeve.

Znano je tudi, da je Kos povedal, da so se tisti, ki so se zatekli h komisiji zaradi suma korupcije v aferi Patria, močno bali. Rekel je, da še nikoli ni videl tako prestrašenih ljudi. No, ti ljudje so prišli h Kosu v času, ko je bila na oblasti še stranka SDS, ki je mimogrede, tudi samo Kosovo komisijo želela že večkrat ukiniti, a ji to ni uspelo.

Ob sedanjih informacijah v aferi Prijatelj o izsiljevanju in grožnjah, ni čudno, da se ljudje bojijo.

Očitno so vse te afere povezane med seboj, ključni vezni dejavniki so pa stranke desnice in pa nacionalistične stranke.

Sami smo zelo zaskrbljeni, kako se krepi ta nepošteni segment v državi, ki nikakor ne bi smel priti na oblast, ker bi to bilo za slovensko demokracijo pogubno.

Upamo, da se na tožilstvi in v sodstvu zavedajo, da si napak pri razreševanju afere Prijatelj ne bi smeli privoščiti in upamo, da bodo popravili zadeve.

Že na policiji so ogorčeni, da jim grozi izničenje ene pomembne akcije, ki je trajala več mesecev, samo zato, ker tožilstvo ni bilo bolj ekspeditivno pri svojem delu.

To je tudi zelo žaljivo do same policije in njenega dela.

Sicer sta tožilstvo in sodstvo neodvisna, ampak ne bi smela svojo neodvisnost dojemati kot neko zaščito za lenobo ali nezavzetost ali kaj drugega. Naj se zavedajo, da je delo policije odvisno od njih in da če slabo opravijo svoje delo, izničijo delo recimo policistov. Tu pa več niso neodvisni, ampak so odgovorni v verigi kazenskega postopka. Tega se premalo zavedajo. To je veriga, ki ne bi smela imeti najšibkejšega člena. Tožilci in sodniki bi morali pokazati več spoštovanja do policijskega dela, sploh pa v tako pomembnih akcijah, ki niso neke majhne stvari in je vanje policija vložila veliko truda, država pa denarja. Mnenja smo, da se tožilci in sodniki premalo zavedajo lastne odgovornosti in vidijo samo nek spis ali dokumente, ki jih dobijo, ne vidijo pa za tem ogromno policijskega dela. In to je problem tako tožilcev kot sodnikov. Mislimo, da bi morali predvsem tožilci pokazati malo več spoštovanja do policijskega dela, saj jim nenazadnje policija daje material za delo.

Veriga v kazenskem postopku mora biti močna, da bi kolesje organov pregona lahko delovalo

Tožilci in sodniki naj tega ne dojemajo kot kritiko, ampak kot potrebo po tem, da se zamislijo, da morajo ceniti delo policije, ki jim daje dokumentacijo in posredno tudi delo in da ne smejo nikoli lastno neodvisnost zlorabiti za neprofesionalno delo, ker s tem v nič spravljajo ves trud, vložen pred tem, preden so dobili kakšen dokument. Sploh pa se morajo tega zavedati pri pomembnih zadevah. Tožilstvo je tu očitno delovalo precej neprimerno, če ne sodišče.

Značke prispevka: afera patria, afera Prijatelj