Dossier korupcija

torek, 15.februar.2011 - 09:27

Slovenski policisti ne govorijo popolne resnice. V Sloveniji namreč obstajajo mafijske strukture, ki pa so povezane z gospodarstvom in politiko.

V Sloveniji je mafija institucionalizirana. Pogostokrat v posameznih podjetjih.

Mafijski skesanec Maurizio Prestieri je s svojo izjavo močno razburkal slovensko javnost, ko je rekel, da so se med leti 2004/2005 in 2007 (ki sicer v največji meri sovpada ravno s časom vladavine SDS-NSI) v Sloveniji zadrževali največji italijanski mafijci. V Slovenijo so prišli zaradi tega, ker so se v Italiji odvijale mafijske vojne, torej vojne med različnimi organizirano kriminalnimi združbami. Povedal je, da so mafijci v Sloveniji živeli tudi po devet mesecev in da so iz Slovenije usmerjali mafijske mreže v Italiji in to nemoteno, saj jih slovenska policija ni obravnavala. Rekel je sicer, da je Slovenija država brez pravil in s slabim protimafijskim delovanjem, zaradi česar je raj za mafijo. Slovenski policisti so se tem interpretacijam uprli in rekli, da to ni res, da pa zoper mafijce niso delovali zgolj zato, ker Italija ni zoper njih sprožila nobene mednarodne tiralice, ki bi jim dajala pravno podlago za ukrepe.

Že iz primera skorumpiranega sodnika Škoberneta je znano, da je slovenska policija uvajala mednarodno tiralico še za dosti manjše primere domnevnega organiziranega kriminala (zoper Esada Čehajiča zaradi prostitucije in goljufij), zato je nekoliko nenavadno, zakaj Italija ni uvedla mednarodnih tiralic zoper zloglasne člane neapeljske mafije Camorra (Kamora), od katerih imajo nekateri mafijci na vesti celo več kot 30 umorov.

Roberto Saviano je rekel, da v Sloveniji ne deluje neka slovenska mafija, zato je Slovenija bolj dovzetna za tuje mafije, zato na področju Slovenije deluje več mafij, albanska, srbska, bolgarska, črnogorska, italijanska, celo turška mafija, pa tudi kosovska mafija. Pri kosovski mafiji je zanimivo, da bojda zveza Nato daje največ poudarka pri tej mafiji kosovskemu premierju Hashimu Thaciju. To dejstvo je precej bizarno, kot je nenavaden tudi neuradni obisk Janeza Janše Hashimu Thaciju. Zakaj je šel Janša na pogovor k Thaciju, ni znano, je pa zanimivo. Na to dejstvo so opozorili v koalicijski stranki Zares.

Pred kratkim sta se po besedah stranke Zares na neformalnem srečanju sestala Hashim Thaci in Janez Janša

Slovenska policija je še povedala, da v Sloveniji ni hujšega organiziranega kriminala in da manjše kriminalne združbe uspešno procesirajo.

Vendar to ni čista resnica. Kriminalne združbe, ki jih procesirajo, so bolj tako, neki preprodajalci mamil, ki so bolj nizko v mafijski verigi, na samem dnu, medtem ko tiste ključne mafijske figure ostajajo nedotaknjene. Tudi akcija Balkanski bojevnik je bojda nastala po pritisku ameriške agencije, ki se bori proti trgovanju z mamili. O tem smo pisali tukaj.

Problem Slovenije je v tem, da je slovenska mafija drugačna. Gre za ljudi, ki so vpeti v konkretne gospodarske subjekte in konkretne politične mreže. Skratka. Mafija v Sloveniji je insititucionalizirana.

Lahko rečemo, da so v Sloveniji mafijske združbe vpete v določena podjetja in določene politične strukture (nekako najbolj sta v Sloveniji izpostavljeni predvsem dve, SDS in SNS). Celo nekateri delavci teh podjetij so lahko del teh organizirano kriminalnih združb.

In ta podjetja imajo skozi vplivne posameznike vpliv tudi na državne inštitucije, morda tudi na slovenske organe pregona.

Torej. Slovensko mafijo je potrebno iskati skozi mafijske naveze v podjetjih.

Res zelo specifično za Slovenijo je to, da je večina centrov recimo temu mafije (očitno neprimernega delovanja) v Sloveniji skoncentrirana v gradbenih podjetjih, ki so postala sinonim za nepravilnosti, gospodarski kriminal in korupcijo.

Ta podjetja nato svoj vpliv prenašajo na vse pore slovenske družbe, na druga podjetja, na javne ustanove in na druge podjetnike. Skratka. Gre za stvari, ki imajo zelo mafijski vzorec obnašanja.

Tako, da ne moremo reči, da mafije v Sloveniji ni. Je. In to zelo močna, le da je institucionalizirana.

V Sloveniji obstajajo “mafijski bossi”, ki so lastniki, nadzorniki ali upravljavci posameznih čisto legalnih podjetij, ki za to fasado uprizarjajo mafijsko delovanje.

Naravnost zanimivo je, kako prepletene so mreže vplivanja. Dodatno je več kot očitno, da nekateri udejanjajo svoje interese skozi zelo nenavadne vidike vedenja, ki so organizirano kriminalni.

In to je potrebno registrirati in v zvezi s tem ukrepati.

Ravno zato, ker je mafija v Sloveniji institucionalizirana, se na prvi pogled zdi, da je Slovenija varna.

Posledice delovanja morda niso v konkretnih umorih oseb, čeprav ne bi bilo čudno, da bi prišlo tudi do tega, ampak gre za “nagajanje”, diskreditacije in podobno, kar smo dobro opisali recimo tukaj in tukaj.

Posledice se pa pogostokrat kažejo tudi v pogromu posameznih podjetij v času kriz, kar prizadene recimo delavce in poslovne partnerje teh podjetij.

Slovenska mafija je torej nekako prepletena z nekaterimi gospodarstveniki. In to je velik problem Slovenije.

Ne vemo, če je za državo ravno najbolj pohvalno, da so lahko podjetja uspešna zgolj, če so vpletena v mafijsko mrežo, kot nekatera očitno so.

Torej ne moremo reči, da v Sloveniji ni mafije, ampak je ta preveč vpeta v institucije in ni neka zasebna institucija, kot recimo Kamora. V nekaterih mestih bi lahko poimenovali mafije kar z imeni podjetij, ki so jedra teh mafij.

Skratka. Ko govorimo o mafiji, tu nujno ne gre za tipične primere prikaza nekih organizacij, kot je to prisotno v kakšnih filmih, ampak so zadeve lahko zelo institucionalizirane, ponavadi v podjetjih, lahko pa tudi v javnih ustanovah.

Sami ne verjamemo, da so v Sloveniji mafije institucionalizirane ravno v javnih ustanovah, ampak prej v podjetjih, imajo pa vpliv na javne ustanove (predvsem prek skorumpiranih javnih uradnikov) in na druga podjetja. In tu nastopi problem.

Italijanska mafija Kamora, ki je bila nekaj časa (od 2004,2005 do 2007) v Sloveniji, niti ni bila takšen problem za samo Republiko Slovenijo. Namreč. Mafijci so pač za mesto svojega umika pred mafijskimi vojnami v Italiji izbrali sosednjo Slovenijo. Lahko bi izbrali tudi kakšno drugo državo, pa so pač Slovenijo, vendar samo kot mesto bivanja in delovanja iz ozadja, medtem ko je dejavnost same mafije v smislu konkretnih kriminalnih dejanj še vedno ostala pretežno v Italiji, Slovenija je bila zgolj začasno pribežališče mafijcev. To, da so se mafijci umaknili v Slovenijo, je bil bolj problem Italije, ki ni sprožila pravnih inštrumentov (vložitev mednarodnih tiralic), ki bi dale pravno podlago za delovanje slovenske policije.

So pa v Sloveniji problem slovenske organizirano kriminalne mreže, tudi takšne, ki so zgolj veje tujih mafij. Najhujše je, če so te mafije institucionalizirane v podjetjih in kakšnih javnih ustanovah in povzročajo škodo posameznikom ali skupinam. Takrat pa so zadeve problematične. Na žalost Slovenija ni imuna na te stvari, tudi zato, ker pravna država ne deluje optimalno.

Opomba: Članek je delno samocenzuriran.

Značke prispevka: korupcija, mafija, mamila, narkomafija