sobota, 12.marec.2011 - 06:30

France Cukjati zavaja. Ravno SDS in SNS sta v Slovenijo prinesli nizkotno politično kulturo diskreditacije posameznikov in strank.

France Cukjati izjavlja, kako se izvaja pogrom ne le nad Janezom Janšo, ampak tudi nad stranko SDS. France Cukjati je sicer znan po pretiravanju in je kot takšen zelo nekredibilen politik.

 France Cukjati je ekspert v zavajanju in pretiravanju

Dejstvo je, da stranka SDS že nekaj časa počne vrsto aktivnosti, s katerimi želi diskreditirati in oblatiti posamezne osebnosti s ciljem priti na oblast in prav tako s ciljem prisvojiti si nadzor nad pravosodjem oziroma preprečiti, da bi bilo to obvladovano s strani politične levice.

Zato se poslužuje izjemnih diskreditacij posameznikov. Ravno stranka SDS izvaja pogrom nad drugimi, po odkritju afere z orožjem (katere pa verjetno ni sproducirala politika, kot to zmotno menijo v stranki SDS, ampak preprosto izdaja knjige Na kraju zločina: Hypo Alpe Adria) pa še toliko bolj

Poglejmo primere: Masleša, Fišer, Kresal, Türk, Jankovič, Drago Kos, Janez Drnovšek, Milan Kučan, zadnje čase Gantar, Jelko Kacin, in še vrsto drugih ljudi. Sedaj napadajo Rada Bohinca.

Vse te ljudi je SDS napadala. Maslešo, ko je kandidiral za predsednika vrhovnega sodišča, sami so imeli pa svojega prodesnega kandidata, Zvonka Fišerja zato, ker kandidira za generalnega državnega tožilca

Katarino Kresal je stranka SDS napadala zaradi boja zoper organizirani kriminal in zaradi njene povezave z Mirom Senico, predvsem pa zaradi urejevanja primera izbrisanih, SDS je v ta namen močno zlorabila afero bulmastifi, o kateri smo pred časom obširno pisali in imamo eno najbolj obsežnih zbirk člankov o tem primeru, vse od napada na Megliča do smrti Saša Baričevića, vendar smo zadeve opustili, ko smo opazili, da se ta tragični primer zlorablja za obračun s Katarino Kresal in njenim partnerjem Mirom Senico in pa stranko LDS.

Tudi zadnji predlog o obveznem pregledu javnih funkcionarjev, ali jemljejo kakšne droge, ni predlog, ki bi imel v  zaledju neko skrb za politiko, ampak je predvsem vezan na poskus diskreditacije, v tem primeru Katarine Kresal, morda pa tudi Boruta Pahora, češ da jemljeta kokain.

Katarino Kresal so že proglasili za “pasjo princeso” in sedaj očitno tudi za “kokainsko princeso”. Gre za diskvalifikacije, ki so nivo politične kulture spustile na najnižji nivo. In takšno svinjsko kulturo je uvedla stranka SDS, skupaj s stranko SNS, tako da je popolnoma deplasirano, da France Cukjati govori o tem, kako nizka je politična kultura v Sloveniji. Nizka je v veliki meri zaradi njegove stranke in pa stranke SNS.

Pri tej diskvalifikaciji je sodelovala poleg stranke SDS tudi stranka SNS, sploh po tem, ko je bil zaradi hudih kaznivih dejanj aretiran in na koncu tudi na 5 let in 2 meseca zapora obsojen poslanec Srečko Prijatelj. Od tedaj je Jelinčič nenehno proti Katarini Kresal.

Katarina Kresal je ena najbolj napadanih političark s strani stranke SDS in SNS

Draga Kosa SDS ne mara že od samega začetka, predvsem pa zaradi afere Depala vas, kasneje tudi afere Patria, torej predvsem zaradi orožarskih poslov, v katere naj bi bil po določenih informacijah vpleten tudi Janez Janša.

Zoran Jankovič jih je motil že od takrat, ko je bil direktor Mercatorja. Ravno SDS je v času svoje vladavine s pomočjo Boška Šrota in Igorja Bavčarja, ki sta imela zasebni interes, sklatila s položaja Zorana Jankoviča, ki pa je nato postal ljubljanski župan, ko je postal ljubljanski župan, je SDS odtegnila 60 mio evrov sredstev za mestno občino Ljubljana z izgovorom o potrebi po enakomernejši razdelitvi sredstev med občine.

Zoran Jankovič je trn v peti stranke SDS že iz časov, ko je bil direktor Mercatorja

Jelka Kacina SDS napada zaradi tega, ker je ugotovil nepravilnosti pri orožarski aferi iz devetdesetih let prejšnjega stoletja.

Danilo Türk se je SDS-u zameril parkrat. Najprej s precej ponesrečeno izjavo o drugorazrednosti teme, kar zadeva najdbo ostankov ljudi (gre pretežno za pripadnike kolaboracionističnih organizacij iz časa druge svetovne vojne, kar nekateri zelo radi pozabljajo in si nočejo priznati, da osebe, ki so bile pobite, le niso v celoti nedolžne, vsaj večina njih ne, čeprav seveda poboji niso bili sprejemljivi, vsaj z današnje perspektive ne), ki so bili pobiti v Hudi Jami, še bolj se je pa SDS-u zameril zaradi odlikovanja Tomažu Ertlu, ki je podal nalog za aretacijo četverice v aferi JBTZ, med katero je bil tudi Janez Janša. Od takrat iščejo načine, kako ga diskreditirati, kar je pa v njegovem primeru težko, saj ima neomadeževano preteklost.

Napadali so tudi nekdanjega predsednika Janeza Drnovška, kljub temu, da je bil resno bolan in na koncu tudi podlegel hudi bolezni, raku. Takrat je Janez Drnovšek izjavil, da je Janez Janša princ teme.

Janez Drnovšek je po napadih SDS-a nanj enkrat izjavil, da je Janez Janša princ teme

Sedaj napadajo Rada Bohinca, nekdanjega notranjega ministra, ki kandidira za ustavnega sodnika, mimogrede državni sekretar je bil v času njegovega mandata tudi Gregor Virant, ki mu je Bohinc očitno zaupal, kljub temu, da je bil pripadnik stranke SDS (Virant je sicer eden razumnejših politikov v stranki SDS in s tega stališča bolj izjema kot pravilo za samo stranko). Bohincu SDS spet očita stvari iz naftaline, češ da v času osamosvajanja ni bil na strani samostojne Slovenije. Kot je znano, je to SDS očitala tudi Danilu Türku v želji, da se ga diskreditira.

Milana Kučana SDS prav tako želi očrniti že od samega začetka. Predvsem z očitki o forumu 21. Dodatno pa še z drugimi očitki.

Če tu podamo neko paralelo. Znano je, da je SDS Marina Tomulića označila za kriminalca in kverulanta, ko je ta govoril o trgovini z orožjem in vanjo vpletel tudi Igorja Bavčarja in Janeza Janšo. Kot kverulanta so ga označili, ker je v času, ko je bil Stjepan Mesić še hrvaški predsednik in to zelo priljubljen, vpletal Stjepana Mesića v nezakonite posle, balkansko mafijo in celo umore. Ti očitki s strani Marina Tomulića zoper Stjepana Mesića so bili res pretirani. Šlo je za napačno percepcijo določenih stvari s strani Marina Tomulića, to si bo moral priznati. Tu ga je malo zaneslo pri razmišljanju. Na podlagi orožarske afere, ki se je v Sloveniji medijsko spet razvnela, je eden izmed prisotnih v vsem dogajanju izjavil, kako naj bi nekateri ljudje nagovarjali njega, da v trgovino z orožjem vplete tudi Milana Kučana, kot je znano nekateri iz vrst blizu SDS neuradno, torej v zakulisnih kuloarjih, pripisujejo Milanu Kučanu tudi vpletenost v umor Ivana Krambergerju, češ da je Kramberger preveč govoril proti komunistom in je bil zato umorjen. Tu gre prav tako za pretiravanje.

Milan Kučan je v SDS-ovih teorijah zarote vedno ena izmed ključnih figur

Tudi Danila Türka je SDS želela očrniti s povezovanjem z nekim skrajno kriminalnim dejanjem, in sicer z bombnimi napadi na avstrijskem koroškem v sedemdesetih letih prejšnjega stoletja.

Zaradi političnega cirkusa, kateri je nastal pred sejo komisije, ki preučuje zadevo Patria, katero je vodil Branko Grims in kjer sta se močno sprla Zmago Jelinčič in Tadej Slapnik, olje na ogenj pa je prilival tudi poslanec Franc Pukšič, je SDS, da bi zaščitila Grimsa, morda tudi Jelinčiča, začela s problematiziranjem Pavla Gantarja zaradi objave magnetograma zaprte seje. Gre za objavo skrajno nedostojnega obnašanja poslancev. Ta cirkus sedaj SDS zlorablja za napad na Gantarja, češ da je bilo storjeno hudo kaznivo dejanje z objavo magnetograma. Objavljena je bila zgolj otročarija, ki se je dogajala na seji. Kljub temu, da je bil Branko Grims objektivno odgovoren za takšen cirkus, saj je bil takrat prisoten na seji, pa želi stranka SDS za nesposobnega označiti predsednika državnega zbora Pavla Gantarja, ker naj bi dovolil, da se je objavil dokument, ki potrjuje infantilnost dogodkov na seji predsednika komisije Branka Grimsa o aferi Patria.

Čeprav Branku Grimsu iz stranke SDS ni uspelo primerno voditi seje komisije o aferi Patria, je ta za nesposobnega označila Pavla Gantarja zaradi objave magnetograma, ki dokazuje sporen potek seje.

Gre torej za grozljivo diskreditacijo, ki jo izvaja stranka SDS na različnih področjih.

Sami zelo dobro vemo, kako je biti žrtev diskreditacije. Konstantno blatenje nekoga in usmerjanje negativnosti proti nekomu, celo izločevanje nekoga, lahko povzroči nepopisne posledice na ljudeh, sploh pri ljudeh, ki nimajo čisto nobene podpore. To lahko človeka totalno zlomi – osebnostno zlomi. In skrajno detestno je, da nekateri, ko pride do pritožbe, zavzamejo obrambni mehanizem na način, da še bolj očrnijo nekoga in tako preusmerijo pozornost s sebe, ter se lažejo in sprenevedajo o lastnih nepravilnostih. Ob takšnem obnašanju potem lahko v celoti izgubiš zaupanje v nek sistem in lahko celo pregoriš. In ko se zgodi to, potem nekateri še to izkoristijo proti tebi in potem je učinek popoln.  

Sami zelo dobro vemo, kaj pomeni biti žrtev diskreditacije. Vprašanje je zgolj, koliko ima nekdo, ki je žrtev te diskreditacije, podpore. Če jo ima, lahko zdrži, če jo izgubi, lahko popolnoma propade, sploh če so v ozadju še druge stvari, ki osebo še dodatno bremenijo.  

Diskreditacije se  zelo rada poslužuje ravno stranka SDS, pa tudi SNS.

Na očitke o nepravilnostih odgovorijo s protinapadom, očitno tudi z lažmi – recimo primer predsednika Türka, ki se ga je zelo neprimerno povezovalo s terorističnim napadom v Velikovcu.

Sami se zavedamo, da ima Janez Janša precej zamer iz preteklosti. Vsaka takšna negativnost lahko v človeku povzroči ogromno zagrenjenost in neke frustracije.

Janez Janša ima najbrž veliko zamer iz preteklosti, zaradi katerih se zateka k diskvalifikaciji ostalih. 

Napad na Danila Türka je po vsej verjetnosti posledica frustracije zaradi odlikovanja Tomaža Ertla, ki je podal nalog za aretacijo Janeza Janše.

Danilo Türk ni politična figura, ki bi lahko ogrožala Janeza Janšo, razen če ta hoče v državo uvesti popoln avtoritarni sistem, kjer bi bile čisto vse državne funkcije podrejene eni sami stranki. Čeprav vseskozi govori proti komunizmu, ima ravno SDS tendence k udejanjanju takšnega političnega prostora, ki je zelo podoben komunizmu, celo še slabši.

Ravno zato, ker Danilo Türk ni oseba, ki bi lahko politično ogrozila Janeza Janšo, je mogoče razumeti napade nanj zgolj kot osebno zamero do njega in pa za nek sistem diskreditiranja vse levice in vseh, ki o komunizmu ne delijo istega totalno odklonilnega mnenja kot ga delijo člani stranke SDS.

Vendar s tem delajo ljudem škodo, nepopisno škodo.

Problem je tudi v tem, da se je zoper gospoda Janeza Janšo zbralo že toliko negativnih očitkov iz različnih afer, da on želi s pomočjo diskreditacije drugih zmanjšati pomembnost očitkov zoper njega, češ da so vsi enaki.

Res je. V državi je veliko negativcev, slabih ljudi, nam je recimo izrazito problematična predvsem stranka SNS, ker je način te stranke še nekako najbolj brutalen, ampak ni prav, da se določene skupine tako znašajo nad ljudmi.

Znano je sicer, zakaj SDS to dela, gre za boj za oblast, vendar, ta boj presega meje zdravega razuma. Če je tako umazano politično delovanje bistvo demokracije, potem je pa demokracija tudi nekaj zelo slabega in ne le dobra stvar.

Če podamo politika, ki pa se nam še vedno zdi en ideal politike. To je Borut Pahor. Če bi bili vsi politiki vsaj približno takšni, kot je on, bi bilo vzdušje dosti boljše.

Vendar. Na žalost temu ni tako. Zato se je njegova politika konsenza in popustljivosti močno zlorabila, celo do takšne mere, da je po prigovarjanjih tudi gospod Pahor morda izgubil del te svoje konsenzualnosti in je postal trši v svojih stališčih, saj mnogi to od njega tudi pričakujejo, čeprav ima konsenzualnost še vedno v sebi, vendar je v situaciji, ki onemogoča le to.

Borut Pahor je politik, ki bi lahko bil zgled drugim politikom. Če bi bili vsi podobni njemu, bi bila politika na visokem nivoju. Žal je bila njegova dobrota pogostokrat zlorabljena.

Na žalost je zaradi negativnih ljudi v državi politično zaupanje tako zastrupljeno, da je to grozljivo. Sploh SDS se je pokazala kot popolnoma nekonstruktivna stranka, katere edini cilj je priti na oblast. Glede na želje po predčasnih volitvah, si želi priti na oblast že sedaj in dela vse, da bi spodkopala vlado.

Kako zelo nevarno je prebujanje nezaupanja v državi pa kaže tudi situacija na Hrvaškem, kjer so nekateri z zlorabo socialnega omrežja Facebook uspeli sprožiti neverjetne akcije zoper oblast Jadranke Kosor in jo očrniti za vsako ceno, vendar Jadranka Kosor ni problematična političarka, je pa tako kot Slovenija, tudi Hrvaška v hudih časih krize, ki povzroča enake stvari.

Jadranko Kosor so ljudje prepotencirano napadli, gre za totalno pretiravanje. Z novo politično garnituro se na Hrvaškem stanje ne bi kaj dosti spremenilo. HDZ je postal tekom razvoja precej umirjena stranka, ki je zatrla tiste zelo problematične in nacionalistične vzorce obnašanja. Temu sta prispevala tako Jadranka Kosor kot nekdanji predsednik HDZ-ja Ivo Sanader (ne glede na to, da je sedaj precej omražen, je potrebno priznati zasluge za to, da se je HDZ postavil v moderne okvire in pretrgal z zelo trdimi stališči, ki so bila sicer tudi posledica vojne – vojna vedno potencira čustva, to je znano).

Jadranko Kosor se riše v pretirano negativni luči. Predvsem po zaslugi aktivističnih skupin, ki se organizirajo prek Facebooka.

Podobno počne pri potenciranju stvari SDS v Sloveniji. To ni dobro.

Za konec še malo zabavnega pridiha. Pred časom smo napisali en članek, ki smo ga v sicer manj vidnem delu za komentarje obogatili z nekim spotom, ki smo ga naredili v par minutah (zato ni ravno popoln), kjer smo podali del izjave Franceta Cukjatija “Mi znamo nagajat”. Tudi v tem članku bi bil ta videospot zelo primeren.

Če ga podamo.

France Cukjati – “Mi znamo nagajat”

Da. V SDS-u res znajo nagajat. Pri nagajanju so postali eksperti. S tem nagajanjem pa povzročajo tudi ogromno škodo ljudem. In ko se spravijo nad nekoga, se res ne ustavijo in ne prezajo pred ničemer.

Sami res ne vemo, če bodo res prišli na oblast in to tako premočno zaradi krize, v kaj bodo spremenili to državo. Tega se pa res neverjetno bojimo. Bojimo se za slovensko demokracijo.

No related posts.


Značke prispevka: , ,

Odgovorite