Dossier korupcija

četrtek, 7.april.2011 - 06:07

Država se lahko s pretirano pomočjo Beli krajini močno “zaštriha”

Bela krajina je zelo nerazvita pokrajina na jugovzhodu Slovenije. Pohvali se lahko le z reko Kolpo in kulinarično dediščino. Ena izmed silno okusnih jedi, ki prihajajo iz Bele krajine, je belokranjsko cvrtje. Gre za recimo temu po pariško ocvrte mesne kroglice v “pivskem” testu.

Vir: Slovenia.info

Bela krajina je pokrajina, ki jo mnogi imenujejo slovensko Kosovo. Gre za nerazvito pokrajino, ki slovenski državi ne prispeva veliko (razen kulinarične dediščine). Kot takšna je Bela krajina vseskozi nazadovala.

Vendar v kriznih časih je vprašanje, ali lahko država, ki še sama nima dovolj denarja, kakorkoli resneje pomaga tej pokrajini.

Po našem mnenju bi tudi v časih konjunkture bila Bela krajina precej hud zalogaj za državno pomoč, v časih krize pa sploh.

Če bi država preveč vlagala v pokrajino, ki povečini ne nudi človeškega potenciala za razvoj, potem bi ogromne količine denarja šle v nič.

Zatorej smo sami mnenja, da bi morala država prej iskati tuje investitorje ali pa domače, kot pa sama pretirano sodelovati pri financiranju.

Sicer smo o Beli krajini napisali dva članka, ki delujeta kontradiktorno eden proti drugemu.

In sicer članek o Andreju Horvatu, kjer smo opozorili na pazljivost, da se Andrej Horvat ne poveže z belokranjskim tajkunom Darijem Južno, po drugi strani pa v članku o Secopu povedali, da bi lahko belokranjske županje za pomoč poprosile tudi Darija Južno.

Članka nista kontradiktorna.

Tu gre za dve stvari. Andrej Horvat bi bil zadolžen predvsem za dajanje državnega denarja kot pomoč Beli krajini. V tem pogledu bi bilo potrebno poskrbeti, da se denar ne daje ljudem, ki bi ga lahko uporabili za zgolj lastno korist na škodo drugih.

Ko smo govorili o pomoči Darija Južne Beli krajini, pa smo rekli, da bi moral Dari Južna sam prispevati denar za revitalizacijo svoje pokrajine. Torej. Moral bi dati svoj sveži kapital, ne pa biti zgolj uporabnik državnega kapitala iz pomoči Beli krajini.

Tu je ta distinkcija, zaradi katere oba omenjena članka nista kontradiktorna.

Sami se sicer še vedno sprašujemo, ali je človek, ki je znan zgolj po grabljenju denarja zase, to je Dari Južna, sploh sposoben tudi prispevati kaj denarja za dobro pokrajine, ki ga je ustvarila in je na robu propada. To je še vedno diskutabilno.

Na žalost se je tudi Dari Južna izkazal kot vsi vodilni znotraj gradbenega sektorja v državi.

Gradbeni sektor v državi, katerega je najbolj podpirala predvsem stranka SDS (SDS je stranka, ki je najbolj znana po korupcijskih škandalih, veliki zlaganosti in prodomobranski in protikomunistični ideološki obremenjenosti), na žalost nima ljudi, ki bi bili sposobni delovati pošteno. Gre za en klan lumpov, ki so sramota za slovensko gospodarstvo. Ne vemo, če je eno gradbeno podjetje v tej državi, ki bi bilo pošteno in ga ne bi vodili napol ali v celoti kriminalni ljudje, zato niti ni tako slabo, da se gradbena panoga v državi prečisti raznih nepridipravov, od katerih je večina povezana ravno z omenjeno politično stranko, ki bo, to je naravnost pošastno, naslednje leto verjetno zmagala na volitvah, če ne pride do večjega preobrata – takrat se Sloveniji po našem mnenju obeta demokratična katastrofa, sploh če bo Sloveniji vladala naveza SDS-SNS.

Če se vrnemo na Belo krajino. Vprašanje je, ali je za državo zelo smiselno preveč denarja vlagati v “slovensko Kosovo”, saj je vprašanje, če bo ta denar sploh doživel kakšno oplemenitenje v tako nerazviti pokrajini. Že dejstvo, da je šel iz pokrajine stran Secop, kaže na to, da očitno še tisti, ki so v Beli krajini, niso navdušeni nad to pokrajino in se jim zdi bolj smiselno iti kam drugam.

Namesto, da sama prispeva kakšna huda denarna sredstva, bi bilo boljše, da država omogoči kakšne posebne pogoje za to pokrajino in vanjo pripelje denar drugih in pa druge gospodarstvenike, lahko tudi Darija Južno, s tem, da naj sam daje denar za Belo krajino, ne pa zgolj uporablja tuji ali državni denar, kajti tuji denar bi lahko kaj kmalu našel pot v kakšno zahodnoevropsko kneževino na bančni račun offshore podjetja, katerega namen obstoja je zgolj parkiranje denarja za povečevanje lastniških deležev v slovenskih podjetjih, če je moč sklepati po dosedanji praksi tega belokranjskega mogotca.

Država trenutno še sama ni v dobrem stanju, zato je pomoč nerazviti pokrajini brez resnih potencialov za razvoj precej dvomljiva. Mislimo na denarno pomoč. Lahko pa ustvari boljše pogoje za tuje in domače investitorje.

Tudi tretja razvojna os bi bila vprašljiva glede rentabilnosti, kajti povezovala bi nerazvito področje s preostalo Slovenijo. To je morda dobro zgolj s stališča preusmerjanja turistov na to področje, sedanje cestne povezave do Bele krajine so namreč zelo slabe, koristno pa bi bilo tudi z vidika, da Bela krajina postane “spalno naselje” Dolenjske (kot so recimo Domžale spalno naselje Ljubljane).

No. Če podamo še pozitiven predlog. Morda za Belo krajino ne bi bilo slabo razvijati turizem v porečju reke Kolpe. To je praktično edina stvar, ki bi lahko bila dokaj rentabilna v na splošno precej nerazviti pokrajini.

Drugo je metanje denarja v vrečo brez dna.

Kolikor je znano, so bili Slovenci v SFRJ zelo jezni, ker so toliko denarja prispevali za razvoj Kosova, pa se to ni preveč obrestovalo, sploh pa ne njim. To je bila ena glavnih zamer Slovencev zvezni oblasti v Beogradu, ko so se osamosvajali. V primeru Bele krajine pa bi bila stvar podobna. Denar bi se stekal v neko domače Kosovo, od katerega tudi ne gre pričakovati plemenitenja vloženih sredstev glede na strukturo prebivalstva. Zato je boljše, da država raje počaka na kakšen drug čas, ko bo imela več možnosti tudi sama za pomoč na vseh nivojih obubožani pokrajini, sedaj pa naj zgolj pritisne na kakšne Belokranjce, ki se kopajo v denarju in materialnem bogastvu, da prispevajo kaj tega denarja tudi za svojo pokrajino. Najbogatejši Belokranjec je Dari Južna, zaradi česar smo ga tudi omenili. Dodatno pa naj omogoči boljše poslovne pogoje za to področje s kakšnimi posebnimi olajšavami.

Značke prispevka: dari južna, korupcija