Dossier korupcija

ponedeljek, 11.april.2011 - 07:19

Glas proti malem delu ni bil glas proti vladi, ampak strah ljudstva pred suženjstvom

Ljudje so Zakon o malem delu zavrnili predvsem zato, ker so se zbali, da jih zakon vodi v suženjstvo. 

Vir: Wikipedia

Pahor je povedal, da je bil glas proti malem delu glas proti vladi. Z njegovo trditvijo se ne strinjamo. Sicer zaradi odsotnosti iz Slovenije nismo sodelovali na referendumu, prav tako je le peščica referendumov v državi, za katere menimo, da se splača iti, zato povečini nanje ne gremo, ker so čisto brezvezni. Verjetno večina prebivalcev Republike Slovenije deli naše mnenje.

Kar zadeva zadnji referendum, pa naslednje besede.

Državljani niso pokazali toliko nezaupnice vladi, kot to trdijo nekateri, kot strah pred negotovostjo.

Namreč. Slovenija je zaradi izrazito slabega delovanja pravne države, kjer pravosodje ni procesiralo praktično niti enega primera gospodarskega kriminala, kjer so se pravice delavcev vseskozi nižale, gospodarstveniki pa si v tako skorumpirani državi lahko dovolijo svinjarije in kriminal nepopisnih razsežnosti, zaščitita pri tem pa jih ponavadi poleg drugih inštitucij, predvsem tožilstvo in sodstvo, prišla v stanje strahu ljudstva pred prihodnostjo.

Ljudje so se začeli bati.

Četudi je vlada imela verjetno dobre namene, pa so se ljudje zbali, da bo Zakon o malem delu še toliko bolj uzakonil neizprosni, trdi kapitalizem, ki vlada v Republiki Sloveniji, kjer so pravice delavcev teptane na dnevni bazi.

Tega se ljudje bojijo. Bojijo se, da bodo postali sužnji v lastni državi.

Takšen strah so dobro izkoristile nekatere strukture, predvsem študentski servisi in pa delodajalci, ki pretežno zaposlujejo študente. Sami poznamo primere podjetij, kjer je redno zaposlen zgolj eden ali dva človeka, vse drugo pa delajo študentje, bodisi prek študentskih napotnic bodisi prek praktičnega izobraževanja. Torej. Nekateri so imeli interes, saj izkoriščajo ugodnosti študentskega dela, da minirajo Zakon o malem delu.

Pri Zakonu o malem delu so se ljudje zbali, da jih bodo delodajalci odpustili in nato zaposlovali na podlagi malega dela. Zbali so se, da bodo izgubili ugodnosti, ki so bile recimo v času ranjke SFRJ vseskozi samoumevne (regres, malica, itd).

Tu je bil torej prisoten strah pred zakonom in ne toliko nezaupnica vladi.

Mnenje Pahorja je po našem mnenju čisto napačno.

Verjetno se tudi v kakšnih opozicijskih strankah že veselijo, kako so premagali levico, predvsem v SDS-u so ljudje verjetno dobili takšno mnenje, da je šlo za boj desnice proti levici, ki je zelo neprimerno. Bolj primerno pa je mnenje stranke SLS, kjer je poslanec Pukšič povedal, da je Zakon o malem delu padel, ker je bil krivičen do delavcev in delavk.

Percepcija krivičnosti tega zakona pri ljudeh je res visoka. In to je pravi razlog za padec zakona, ne pa takšno nezaupanje vladi. Pahor nima prav, še manj pa SDS-ovci.

Zakonu ni nasprotoval zgolj SDS, ampak širši sloji ljudstva (sami začuda nismo nasprotovali zakonu, saj smo mnenja, da delavcem vsaj teče delovna doba pri malem delu, ko so na Zavodu za zaposlovanje, jim ne teče nič. Malo delo bi morda res rešilo nekatere ljudi pred neperspektivnostjo v prihodnosti, tako da sami malega dela nismo a priori obsojali).

Ljudje so se bali, da bodo ob tako pohlepnih gospodarstvenikih, katerih glavno jedro delovanja so finančne akrobacije in malverzacije na škodo lastnih podjetij in v korist lastnih žepov, še bolj nasankali. Zato se bo ljudstvo verjetno uprlo vsem poskusom zmanjšanja njihovih pravic, že zato, ker so že sedaj njihove pravice totalno erodirale.

Za konec še to. Kljub padcu zakona na referendumu, pa še vedno obstaja problem študentskega dela.

Že ekonomski analitiki so povedali, da bi lahko vlada problem reševala tudi drugače, recimo prek večje obdavčitve študentskega dela, da to ne bo tako zelo konkurenčno drugim oblikam dela, zaradi česar ljudje pristanejo zacementirani na Zavodih za zaposlovanje (razen če ne dobijo dela prek zvez in poznanstev), ker pač delajo študentje.

To bi bil ukrep, ki bi bil veliko bolj primeren in povzročil veliko manj skrbi ljudem.

Ljudje se namreč bojijo, da bo vlada zaradi tega, ker želi omejiti študentsko delo, ustvarila slabe pogoje, pod katerimi bodo delavci dolgoročno, zaradi totalno kriminalnih in pohlepnih gospodarstvenikov (samocenzura).

V tej državi nekateri počnejo različne nepravilnosti in celo kriminal, prikrivajo ga pa z lažmi in sprenevedanjem. Pravna država pa to vse dopušča, kar upravičeno povzroča dvom v delovanje pravne države pri ljudeh.

Vlada bi morala v študentsko delo zarezati neposredno, ne pa skozi ustvarjanje pogojev, katere bi lahko premeteni podjetniki zlorabili za nižanje delavskih pravic. Z obdavčitvijo. Študentsko delo naj se obdavči z isto stopnjo (ali zgolj nekoliko nižjo) kot vsa druga dela. Tako se bo zmanjšala nelojalna konkurenca študentov nasproti drugim delavcem. Tako enostavna je rešitev, ampak vlada je ni bila sposobna udejaniti, kar je rahlo žalostno.

Eno je pa znano. Slovenski podjetniki in gospodarstveniki so povečini tako skorumpirani in pokvarjeni, da čisto vse stroške prenesejo na znižanje pravic delavcev. Redka so podjetja, kjer se spoštujejo delavske pravice na vseh nivojih. In to so podjetja, ki delajo v perspektivnih panogah (recimo farmacevtska podjetja, pa še tam so se stvari zaostrile, kolikor nam je znano iz določenih pogovorov).

Skratka. Zakon o malem delu ni padel zato, ker bi bili ljudje tako proti vladi, niti zato, ker bi bil tako zelo slab. Po našem mnenju ni potrebno slovo ministra za delo, kot to želi Karl Erjavec.

Zakon je padel zaradi strahu ljudi. V Sloveniji pravna država ne deluje. To ima dolgoročno grozljive posledice, ki se jih politiki niso zavedali. Ljudje so v strahu, da bo država znižala pravice delavcem, vedo pa, da v tako nepravni državi, kot je slovenska, ne bodo mogli uveljavljati svojih pravic. Če bodo izrazili nezadovoljstvo, bodo neusmiljeno izbrisani, odpuščeni, odstranjeni, pravna država, ki ne deluje, pa jim povečini ne bo pomagala, ker pravna država v Sloveniji preprosto ne stanuje.

Tega se ljudje zavedajo in jih je zato strah.

Morda so nekatere opozicijske stranke (SDS) želele vse skupaj predstaviti kot poraz levice. To ni bil poraz levice. To je zgolj kazalec poraza slovenske države, kjer ljudje preprosto ne zaupajo ne oblasti, še manj pa delodajalcem, ker se bojijo, da gre za zakon, ki jim bo dokončno odvzel osnovne delavske pravice in jih spremenil v sužnje.

To je mnenje večine ljudi pri tem zakonu in zato ta zakon ni uspel.

Za takšne reforme čas sedaj ni najbolj primeren, saj so ljudje že sicer v veliki negotovosti glede svojega življenja in so še toliko bolj občutljivi, če menijo, da se jim želijo ukiniti še preostale ugodnosti, ki jih (še) imajo, nekateri so namreč že sedaj izgubili tudi te, a je pravna država namerno spregledala nepravilnosti v mnogih podjetjih.

Siol: Volivci zavrnili zakon o malem delu

Značke prispevka: delavske pravice